Ker niso bili izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zakon predvideva za začetek gradnje, le-ta ni bil zakonit. To tudi pomeni, da objektivni rok za predlog obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja ni začel teči.
V upravnem sporu zaradi obnove gradbenega dovoljenja je Upravno sodišče RS pritrdilo mnenju Ministrstva za naravne vire in prostor ter tožnikov predlog za obnovo postopka ocenilo kot prepozen, saj ni spoštoval dvomesečnega objektivnega roka iz drugega odstavka 47. člena > Gradbenega zakona (GZ), ki je začel teči z začetkom gradnje.
Tožnik je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije, Vrhovno sodišče pa je le-to dovolilo. V revizijskem postopku je preučevalo, ali je Upravno sodišče s sklicevanjem na dvomesečni rok iz drugega odstavka 47. člena GZ kršilo revidentovi ustavni pravici do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
Ker je med preučevanjem zadeve Vrhovno sodišče menilo, da zaradi nesorazmernih omejitev možnosti obnove postopka, kot ga določa 47. člen GZ, takšna ureditev pomeni protiustaven in nedopusten poseg v ustavno pravico enakosti pred zakonom in učinkovitega sodnega varstva, je prekinilo postopek odločanja o reviziji in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti druge povedi drugega odstavka 47. člena GZ.
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-405/22 odločilo, da navedena zakonska določba ni v neskladju z načelom enakosti. Med drugim je navedlo, da morajo imeti različne ureditve (v tem primeru glede možnosti obnove postopka) razumne razloge. Pri presoji razumnih razlogov, ki utemeljujejo različno ureditev pogojev za vložitev predloga za obnovo postopka, je treba upoštevati, da je obnova postopka usmerjena v izdajo nove in drugačne odločbe od tiste, ki je že bila izdana v upravnem postopku. To pomeni, da je cilj obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja usmerjen v odločitev, po kateri bi se že izdano gradbeno dovoljenje odpravilo in bi se izdala nova odločba, s katero bi se vloga za izdajo gradbenega dovoljenja ali zavrnila ali pa bi se izdalo gradbeno dovoljenje, ki bi določalo drugačne pogoje gradnje.
Obnova postopka, ki bi se zaključila z izdajo takšne nove odločbe, lahko ima bistveno hujše posledice za investitorja, ki je na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja že zgradil objekt. Gradnja objektov je po naravi stvari namreč povezana z večjimi finančnimi vložki investitorja in tudi povzroča nepovratne spremembe okolja oziroma prostora, v katerem poteka, vpliva pa tudi na druge dele prostora in okolja. Ustavno sodišče je menilo, da je razumno, da zakonodajalec na področju graditve objektov določa strožje in bolj restriktivne pogoje za poseganje v dokončne oziroma pravnomočne upravne odločbe.
Z vidika enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave) ter pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) je Ustavno sodišče poudarilo, da je treba vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, omogočiti, da ta interes zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi bilo lahko v ta interes poseženo. Določitev objektivnega dvomesečnega prekluzivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka od začetka gradnje vsekakor pomeni poseg v pravico do udeležbe v postopku in pravico do izjave iz 22. člena Ustave. Dopustnost posega v človekovo pravico presoja Ustavno sodišče z vidika obstoja ustavno dopustnega cilja (tretji odstavek 15. člena Ustave), v okviru katerega je treba oceniti, ali je poseg v skladu z načeli pravne države (2. člen Ustave) oziroma s splošnim načelom sorazmernosti. Ker lahko obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja povzroči pravno negotovost v pravnih razmerjih, so prav prekluzivni roki namenjeni zagotovitvi jasnosti in gotovosti v medsebojnih pravnih razmerjih. Časovna omejitev poseganja v dokončna oziroma pravnomočna gradbena dovoljenja tako ustreza načelu pravne varnosti (oziroma zaupanja v pravo). Z vidika sorazmernosti je sodišče ugotovilo, da mora že upravni organ, ki odloča o izdaji gradbenega dovoljenja, po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, poleg teh pa lahko udeležbo v postopku priglasi vsaka oseba, ki izkaže, da bi nameravana gradnja med izvajanjem in po dokončanju del lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi (drugi odstavek 38. člena GZ). Ob upoštevanju, da je objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka vezan na objektivno okoliščino začetka gradnje (pri tem je sodišče poudarilo, da mora investitor zakoličiti objekt, urediti in označiti gradbišče z gradbiščno tablo ter osem dni pred začetkom nameravane gradnje le-to objaviti v prostorskem informacijskem sistemu), je po mnenju Ustavnega sodišča dvomesečni rok zadostno časovno obdobje, v katerem se dovolj skrbna oseba lahko seznani z začetkom gradnje, ki bi lahko posegala v njene pravice ali pravne koristi.
Vrhovno sodišče je na podlagi takšne odločitve Ustavnega sodišča nadaljevalo prekinjen revizijski postopek ter s sodbo X Ips 14/2022 ugodilo reviziji.
Uvodoma je navedlo, da čeprav je res, da mora upravni organ po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba (44. člen > Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)), pa je organ v tem pogledu vezan na vlogo stranke za izdajo gradbenega dovoljenja (36. člen GZ), saj je praviloma stranka tista, ki bo organu predlagala dejstva in dokaze, na podlagi katerih bo ocenjeval (ne)upravičenost tretjih do udeležbe v postopku. Ta navedeni stranski udeležbi ni naklonjena, druge osebe pa svojih argumentov za stransko udeležbo seveda na morejo navesti, če ne vedo, da postopek za izdajo gradbenega dovoljenja sploh teče.
Ob upoštevanju navedenega – in ker je objektivni rok za vložitev izrednega pravnega sredstva kratek, je zakonodajalec tudi uvedel vrsto pravil, ki naj zagotovijo, da je v primeru izdaje gradbenega dovoljenja začetek teka roka za obnovo postopka vezan na okoliščino, s katero se tretja oseba lahko seznani, oziroma da ima ta oseba možnost na druge načine ugotoviti začetek teka navedenega objektivnega roka oziroma nanj sklepati. Te okoliščine so bistvene za to, da je mogoče oceniti omejitev možnosti vlaganja predloga za obnovo postopka v gradbenih zadevah kot ustavno dopustno razlikovanje od splošne ureditve upravnega postopka. S spoštovanjem teh pravil se torej varuje pravni položaj tretjih oseb, ki bi lahko bile upravičene do stranske udeležbe, pa v dotedanji postopek izdaje gradbenega dovoljenja niso bile vključene. Zato mora biti gradnja objekta zaznavna v zunanjem svetu, investitor pa mora izpolniti vrsto obveznosti, naloženih s predpisi, ki dejansko omogočajo uporabo pravnega sredstva obnove postopka. Med te okoliščine spadajo: zakoličenje objekta, prijava gradnje osem dni pred začetkom nameravane gradnje in tudi označitev gradbišča s tablo, najpozneje do začetka gradnje, na kateri mora biti navedena vrsta podatkov o objektu, investitorju in drugih osebah, poleg tega pa tudi številka gradbenega dovoljenja ter datum izdaje gradbenega dovoljenja in naziv organa, ki ga je izdal (3. člen Pravilnika o gradbiščih).
V zvezi s tem je sodišče ugotovilo, da na gradbiščni tabli ni bilo navedenih podatkov o gradbenem dovoljenju, kar je štelo za težko pomanjkljivost, saj se tretja oseba ne more seznaniti niti z okoliščino, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano, in tudi ne s tem, kdaj je bilo izdano in kdo ga je izdal, kar so vse podatki, ki so bistveni, da oseba lahko sklepa na možnost svojih pravnih sredstev in sploh ugotovi pristojni organ, pri katerem jih lahko uveljavi. Ker navedeni pogoji niso izpolnjeni, začetek gradnje ni bil zakonit in zato tudi objektivni rok za predlog obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja ni začel teči.
Na podlagi vsega navedenega je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo tako, da je izpodbijano sodbo spremenilo in tožbi ugodilo tako, da je izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje (94. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS)).
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
