Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ne odkazuje na uporabo drugih določb Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki se ne nanašajo na ugotavljanje materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči in ki niso relevantne za ugotavljanje (obstoječega) materialnega položaja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) in njegove družine. Med slednje po presoji Vrhovnega sodišča spadajo tudi določbe 2. člena, tretjega odstavka 6. člena in 28. člena ZSVarPre, v skladu s katerimi do denarne socialne pomoči niso upravičene osebe, ki so se v takšnem (slabem) materialnem položaju znašle zaradi razlogov, ki so jih zakrivile same (tako imenovani krivdni razlogi). To je odločilo Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi X Ips 11/2025 z dne 19. novembra 2025.
Dopuščeno revizijsko vprašanje
Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev glede materialnega položaja prosilca za dodelitev BPP po določbah ZBPP ne ugotavlja tako imenovani krivdni kriterij oziroma ne uporablja določb ZSVarPre (2. člen, tretji odstavek 6. člena in 28. člen ZSVarPre).
Zakonska ureditev
ZBPP določa, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja pogojev glede materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).
Presoja revizijskega vprašanja
Vrhovno sodišče je pojasnilo, da se je moralo soočiti z razlago drugega odstavka 14. člena ZBPP, ki določa, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.
Iz navedenih določb ZBPP po navedbah Vrhovnega sodišča izhaja, da mora organ za BPP za ugotavljanje materialnega položaja prosilca za dodelitev BPP in njegove družine uporabiti določbe o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, vsebovane v zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Te določbe vsebuje ZSVarPre v II. poglavju z naslovom Denarna socialna pomoč, in sicer v 1. oddelku z naslovom Način ugotavljanja materialnega položaja. Vprašanje, ki je bilo sporno, pa je bilo, ali je organ za BPP pri tem zavezan uporabiti tudi določbe 2. člena, tretjega odstavka 6. člena in 28. člena ZSVarPre.
Po presoji Vrhovnega sodišča je glede uporabe 2. člena in tretjega odstavka 6. člena ZSVarPre odgovor očitno nikalen. Člen 2 in tretji odstavek 6. člena ZSVarPre namreč nista niti umeščena v navedeni 1. oddelek Način ugotavljanja materialnega položaja niti ne vsebujeta določb o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Določata le, da sta denarna socialna pomoč in varstveni dodatek socialno varstvena prejemka, namenjena posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati (2. člen ZSVarPre), oziroma da so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (tretji odstavek 6. člena ZSVarPre). Iz tega razloga tudi ne moreta biti relevantna za samo ugotavljanje (obstoječega) materialnega položaja prosilca za dodelitev BPP in njegove družine, je presodilo Vrhovno sodišče.
Nadaljevalo je, da je 28. člen v ZSVarPre sicer umeščen v oddelek Način ugotavljanja materialnega položaja, vendar tudi ta po svoji vsebini ne vsebuje določb o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, temveč v prvem odstavku določa, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane, v drugem odstavku pa opredeljuje, kateri so zlasti navedeni razlogi. Tako tudi določbe 28. člena ZSVarPre ne morejo biti relevantne za samo ugotavljanje (obstoječega) materialnega položaja prosilca za dodelitev BPP in njegove družine, je jasno navedlo Vrhovno sodišče.
Po presoji Vrhovnega sodišča bi zato razlaga, po kateri bi moral organ za BPP pri odločanju o prosilčevi prošnji za dodelitev BPP upoštevati tudi določbe 2. člena, tretjega odstavka 6. člena in 28. člena ZSVarPre, presegla besedni pomen drugega odstavka 14. člena ZBPP. Drugi odstavek 14. člena ZBPP po mnenju Vrhovnega sodišča odkazuje le na uporabo določb ZSVarPre o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, in sicer le za ugotavljanje (obstoječega) materialnega položaja prosilca za dodelitev BPP in njegove družine. ZBPP tako ne odkazuje na uporabo drugih določb ZSVarPre, ki se ne nanašajo na ugotavljanje materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči in ki niso relevantne za ugotavljanje (obstoječega) materialnega položaja prosilca za dodelitev BPP in njegove družine. Med slednje torej po presoji Vrhovnega sodišča spadajo tudi določbe 2. člena, tretjega odstavka 6. člena in 28. člena ZSVarPre, v skladu s katerimi do denarne socialne pomoči niso upravičene osebe, ki so se v takšnem (slabem) materialnem položaju znašle zaradi razlogov, ki so jih zakrivile same (tako imenovani krivdni razlogi).
Temu po oceni Vrhovnega sodišča pritrjuje tudi zgodovinska razlaga. Iz predloga novele ZBPP-C, ki je določila besedilo obravnavanega 14. člena ZBPP, namreč izhaja, da predlagana sprememba 14. člena ZBPP v celoti določa način ugotavljanja materialnega položaja prosilca in njegove družine, vendar se obseg v ničemer ne razlikuje od takratnega ugotavljanja finančnega položaja po prvem odstavku takrat veljavnega 12. člena ZBPP. Tudi takrat veljavni 14. člen ZBPP pa je za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine odkazoval le na smiselno uporabo določb 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV), ne pa tudi na uporabo določb ZSV o krivdnih razlogih, je razložilo Vrhovno sodišče.
Poleg tega je ugotovilo, da med socialnovarstvenimi prejemki in BPP oziroma pogoji za njihovo dodelitev obstajajo stične točke, vendar pa je njihov namen različen. Denarna socialna pomoč in BPP sta sicer namenjeni socialno šibkejšim, vendar pa je namen denarne socialne pomoči upravičencu za čas prebivanja v Republiki Sloveniji upravičencu zagotoviti sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje (prvi odstavek 4. člena ZSVarPre), namen BPP pa je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Posledično se tudi pogoji za njuno dodelitev med seboj bistveno razlikujejo, kar jasno kaže že primerjava osnovnih finančnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za pridobitev posamezne izmed obeh pravic. Če iz tretjega odstavka 6. člena ZSVarPre izhaja, da je do denarne socialne pomoči upravičen tisti, ki sebi in družini ne more zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka, iz 13. člena ZBPP izhaja, da je do BPP upravičen tisti, čigar mesečni dohodek (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Položaja prosilcev za dodelitev denarne socialne pomoči in prosilcev za dodelitev BPP torej v bistvenem nista enaka, zato po presoji Vrhovnega sodišča ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave Republike Slovenije (URS) zakonska ureditev, po kateri organ za BPP pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ne upošteva določb 28. člena ZSVarPre (krivdnih razlogov).
Odgovor na revizijsko vprašanje
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje, ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev glede materialnega položaja prosilca za dodelitev BPP po določbah ZBPP ne ugotavlja tako imenovani krivdni kriterij oziroma se ne uporabljajo določbe 2. člena, tretjega odstavka 6. člena in 28. člena ZSVarPre, je tako pritrdilen, je zaključilo Vrhovno sodišče.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
