Čeprav Kazenski zakonik (KZ-1) inkriminira kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov v množinski obliki, je to zgolj blanketna norma, ki navaja krog osebnih podatkov, ki so predmet varovanja v drugem zakonu. Slednji določa nabor osebnih podatkov, ki so s stališča varstva pravno upoštevni.
Okrajno sodišče je v kazenskem postopku obdolženega spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja grožnje, oprostilo pa ga je obtožbe za dve kaznivi dejanji zlorabe osebnih podatkov po prvem odstavku 143. člena KZ-1. Očitalo se mu je, da je brez podlage v zakonu in osebne privolitve tožnice na spletnem portalu javno objavil dva erotična oglasa z njeno telefonsko številko. Zaradi tega je tožnica v naslednjih dneh prejela številne klice in sporočila z erotično vsebino. Kot razlog za oprostitev je sodišče navedlo, da prvi odstavek 143. člena KZ-1 izrecno inkriminira javno objavo osebnih podatkov brez privolitve v množinski obliki, zato je skladno z načelom zakonitosti možna razlaga le, da objava enega samega osebnega podatka, čeprav je dovolj za ugotovitev identitete določene osebe, ne zadostuje za dokončanje kaznivega dejanja.
Višje sodišče je s sklepom VII Kp 45148/2020 ugotavljalo obseg kazenskopravnega varstva po prvem odstavku 143. člena KZ-1. Predmet varstva sta osebni podatek in identiteta posameznika. Kazniva je javna objava ali posredovanje osebnega podatka v javno objavo, pri čemer namen objave ni pomemben.
Nato je pritožbeno sodišče ob uporabi Zakona o varstvu osebnih podatkov (tako ZVOP-1 kot ZVOP-2) ter Uredbe (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov) razložilo, da pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Osebni podatki so identifikacijski (ime in priimek, EMŠO, davčna številka, uporabniško ime, IMSI, IP-naslov), kontaktni (telefonska številka, e-naslov, naslov, vzdevek), statusni (zaposlitev, spol, starost, zdravje, izobrazba, vloge, premoženje), transakcijski (podatki o nakupih, prebranih knjigah, klicih, lokacijah, videnih oglasih), osebni podatki so tudi psevdonimizirani podatki, anonimizirani pa niso. Ključno vprašanje je, ali se da določiti posameznika oziroma ali je ta določljiv in zaradi tega uživa vse pravice, ki jih posameznikom daje Zakon o varstvu osebnih podatkov. Da je telefonska številka osebni podatek posameznika, izhaja tudi iz številnih mnenj informacijskega pooblaščenca (na primer št. 07121-1/2024/240 z dne 5. 3. 2024).
Višje sodišče je tako sledilo stališču informacijskega pooblaščenca, da je telefonska številka osebni podatek, in je zavrnilo stališče sodišča prve stopnje, da je s prvim odstavkom 143. člena KZ-1 inkriminirana zgolj javna objava dveh ali več osebnih podatkov brez privolitve in da javna objava le enega osebnega podatka ni kazniva. Kazenskopravno varstvo v okviru določbe prvega odstavka 143. člena KZ-1 po presoji pritožbenega sodišča uživa prav vsak posamezni osebni podatek posebej, noben ne more biti izključen iz kazenskopravnega varstva zgolj zato, ker je le zgolj posamičen osebni podatek javno objavljen brez osebne privolitve posameznika ali brez podlage v zakonu. Za takšno preozko razlago zakonske norme namreč ni videti razumnega razloga, predvsem upoštevaje blanketno naravo obravnavanega kaznivega dejanja. Drugačna razlaga bi dejansko oškodovancem preprečila učinkovito varstvo njihovih ustavnih pravic, ki jih varuje obravnavana zakonska določba. Tudi zgolj ena objava enega osebnega podatka lahko pomeni hud poseg v temeljno človekovo pravico do varstva osebnih podatkov. Pritožbeno sodišče je po navedenem zaključilo, da pooblaščenec oškodovanke utemeljeno uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je podana, če je kazenski zakon prekršen v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obtoženec preganja, kaznivo dejanje.
Pritožbeno sodišče je zaključilo, da so v opisu kaznivega dejanja v obtožbi konkretizirani vsi zakonski znaki obravnavanega kaznivega dejanja. Zato je pritožbi pooblaščenca oškodovanke ugodilo in izpodbijano oprostilno sodbo zaradi pravno zmotnega stališča sodišča prve stopnje zoper obdolženega razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
