Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne določa roka, v katerem mora biti izplačan sorazmerni del regresa v primeru zaposlitve delavca po 1. juliju tekočega leta. V tem primeru gre za zakonsko pravno praznino, ki jo s splošno uveljavljenimi razlagalnimi metodami ni mogoče zapolniti, delodajalca pa zaradi neizplačila ni mogoče sankcionirati.
Samostojni podjetnik A. A. je v drugi polovici leta 2019 zaposlil tri delavce, ki pa jim po mnenju Inšpektorata RS za delo ni v zakonsko določenem roku izplačal regresa. Zaradi kršitve drugega odstavka 131. člena ZDR-1, kar pomeni prekršek po 25. točki prvega odstavka 217. člena ZDR-1, mu je inšpektorat izdal odločbo o prekršku ter mu izrekel globo 3000 evrov, zoper katero pa se je podjetnik pritožil. Okrajno sodišče je odločbo o prekršku spremenilo tako, da je za enega od prekrškov izreklo opomin, za drugega pa znižalo globo. Višje sodišče je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je prekrškovni postopek ustavilo ter podjetniku ni določilo sankcije za prekršek. Presodilo je, da določbi drugega in tretjega odstavka 131. člena ZDR-1, ki opredeljujeta rok izplačila regresa, ni mogoče razlagati tako, da mora biti delavcu, ki nastopi delo po 1. juliju, izplačan sorazmerni del regresa do konca tekočega koledarskega leta. To pomeni, da za delodajalca, ki ne izplača sorazmernega dela regresa delavcu, ki nastopi delo po 1. juliju, sankcija v ZDR-1 ni predpisana.
Državno tožilstvo je zoper takšno sodbo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je navajalo, da mora v primeru, ko do sklenitve pogodbe zaposlitvi z delavcem pride po 1. juliju, delodajalec ravnati v skladu s splošnim pravilom glede izplačila plače in regresa, in sicer da morata biti plača in regres izplačana v skladu z določbo drugega odstavka 134. člena ZDR-1 najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja.
Vrhovno sodišče je s sodbo IV Ips 5/2024 zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno.
Navedlo je, da mora delodajalec v skladu z določbo 131. člena ZDR-1 delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. Če tega v roku do 1. julija ne stori, je delodajalec storil prekršek.
Tudi delavcu, ki sklene pogodbo o zaposlitvi po 1. juliju, pripada sorazmerni del regresa za to koledarsko leto, vendar ZDR-1 ne določa datuma, do katerega mora delodajalec delavcu izplačati ta sorazmerni del regresa. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da gre v tem primeru za zakonsko pravno praznino, ki je s splošno uveljavljenimi razlagalnimi metodami ni mogoče zapolniti. Glede na navedeno v skladu z načelom zakonitosti iz 28. člena Ustave na neizplačilo sorazmernega dela regresa (kadar je pogodba o zaposlitvi sklenjena po 1. juliju koledarskega leta) ni mogoče vezati odgovornosti za prekršek, če delodajalec do določenega roka regresa ne izplača.
Sodišče je še poudarilo, da opisane pravne praznine ne more zapolniti razlaga, ki jo v zahtevi za varstvo zakonitosti podaja vrhovno državno tožilstvo in katere bistvo je, da je delodajalec v primeru, ko do sklenitve pogodbe o zaposlitvi pride po 1. juliju, dolžan ravnati v skladu s splošnim pravilom glede izplačila plače. V skladu z določbo 134. člena ZDR-1 se plača plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca, izplača pa se najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Iz jezikovne razlage te določbe je razvidno, da se določba 134. člena ZDR-1 nanaša izključno na izplačilo plače, ne pa tudi na druge prejemke iz delovnega razmerja. Že naslednji člen (135. člen ZDR-1) je namreč vsebinsko širši in med drugim na primer določa, da se plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca izplačujejo na njegov bančni račun. Iz navedenega je torej razvidno, da ZDR-1 jasno razlikuje med plačo in drugimi prejemki, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
