Pravico do dostopa do zagovornika in do seznanitve z obdolžitvami v postopku pridobivanja dokazov ima tista oseba, ki velja za obdolženo storitve kaznivega dejanja.
V preučevani zadevi je bila na podlagi sodne odredbe opravljena preiskava stanovanjske hiše (s pripadajočimi prostori in objekti). Pri preiskavi sta bila navzoča obsojenec in njegova mati, ki sta ločeno dala privolitvi v preiskavo različnih elektronskih naprav in se s tem opredelila za njihovega imetnika oziroma uporabnika, obsojenec pa je posredoval tudi gesla in uporabniška imena za račune nekaterih aplikacij. Pri preiskavi je bilo zaseženih več elektronskih naprav, na katerih so kasneje našli večje število datotek s spolnimi zlorabami otrok in podatke o prenosu datotek z uporabo aplikacij oziroma omrežij Discord in Skype.
Sodišče prve stopnje je obtožencu izreklo kazen treh let in šestih mesecev zapora, višje sodišče pa je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V zahtevi za varstvo zakonitosti je obsojenčev zagovornik zatrjeval kršitve kazenskega postopka, in sicer da obsojenec ni bil osumljenec v času preiskave, da bi bil poučen o svojih pravicah, kot to predpisuje četrti odstavek 148. člena > Zakona o kazenskem postopku (ZKP), da o pravicah niti ne bi mogel biti poučen, ker sum nanj ni bil osredotočen, ter da v pravnomočni sodbi ni razlogov o tem, kdaj in kako je obsojenec pridobil status uporabnika preiskanih elektronskih naprav. V dopolnitvi zahteve je zagovornik še zatrjeval, da bi morali policisti pridobiti (novo oziroma dopolnjeno) odredbo preiskovalnega sodnika za hišno preiskavo zoper obsojenca.
Vrhovno sodišče je s sodbo I Ips 46113/2021 zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo.
Najprej je navedlo, da sta nižji sodišči ugotovili, da so policisti ob podpisu listine s privolitvijo v preiskavo elektronske naprave prepoznali, kdo je uporabnik določenih elektronskih naprav.
V zvezi s pravico do zagovornika je vrhovno sodišče poudarilo, da obsojencu med hišno preiskavo ni bila odvzeta prostost. V takem primeru ima presoja, ali mu je bilo treba kot osumljencu priznati jamstva privilegija zoper samoobtožbo, med njimi pravico do zagovornika in do seznanitve z obdolžitvami, dva koraka. Presoja se (1) domet privilegija, tj., ali je privilegij sploh uporabljiv in gre torej za položaj, v katerem je treba zagotoviti posamezniku, da se svobodno odloča, ali bo sodeloval z organi kazenskega postopka, in (2) ali je nastopil trenutek, v katerem je posamezniku privilegij sploh mogoče priznati, tj., ali je posameznik »obdolžen kaznivega dejanja« (29. člen Ustave RS).
ZKP pravice do obrambe s strokovno pomočjo zagovornika ali seznanitve z obdolžitvami v predkazenskem postopku ne zagotavlja na splošno, ampak le v že predstavljenih okvirih, ki se opirajo na položaje odvzema prostosti in položaje, ko je uporabljiv privilegij zoper samoobtožbo. Tudi dolžnost pouka o pravici do zagovornika ZKP ureja le ob odvzemu prostosti (4. in 157. člen ZKP), pred začetkom zbiranja obvestil (četrti odstavek 148. člena ZKP) oziroma pred prvim zaslišanjem (drugi odstavek 67. člena ZKP). Nobena od teh določb torej ne določa pravice do zagovornika, obveznosti pouka ali pravice do seznanitve z obdolžitvami v položajih, ko posamezniku prostost ni odvzeta, privilegija zoper samoobtožbo pa ni mogoče uporabiti.
Direktiva 2013/48/EU o dostopu do odvetnika se uporablja (1) za osumljeno ali obdolženo osebo v kazenskem postopku od takrat, ko jo pristojni organi države članice z uradnim obvestilom ali na drug način seznanijo s tem, da je osumljena ali obdolžena storitve kaznivega dejanja, ne glede na to, ali ji je odvzeta prostost, in tudi (2) za osebe, ki sprva niso osumljene ali obdolžene, vendar to postanejo med zaslišanjem, ki ga opravi policija ali drug organ kazenskega pregona. Direktiva 2012/13/EU o pravici do obveščenosti se uporablja od trenutka, ko pristojni organi države članice seznanijo osebe, da so osumljene ali obdolžene kaznivega dejanja, ter določa, da morajo biti osumljene ali obdolžene osebe zaradi učinkovitega uveljavljanja procesnih pravic v skladu z nacionalnim pravom nemudoma obveščene vsaj o pravici dostopa do odvetnika in o obdolžitvah. Na tej podlagi je Vrhovno sodišče ugotovilo, da se pravica do zagovornika in pravica do seznanitve z obdolžitvami uporabljata ne glede na odvzem prostosti in neodvisno od privilegija zoper samoobtožbo tudi za osumljenca.
Ob teh izhodiščih je sodišče presojalo, ali so bili ob pridobivanju privolitve v preiskavo elektronske naprave že izpolnjeni pogoji, pod katerimi je bilo treba obsojencu priznati pravici do (dostopa do) zagovornika in do seznanitve z obdolžitvami. Temeljni pogoj torej je, da je posameznik »obdolžen kaznivega dejanja«.
Ko je obsojenec podal privolitev v preiskavo elektronske naprave, so ga tako policisti kot sodišči prepoznali kot uporabnika elektronskih naprav, obsojenec pa je bil prepoznan kot oseba, ki je z elektronskimi napravami, glede katerih se je opredelil kot uporabnik, tudi dejansko razpolagala. V trenutku zasega elektronskih naprav obsojenec še ni bil prepoznan kot nekdo, ki je izvršil kaznivo dejanje, kar je sodišče štelo za bistveno: ker obdolženca policisti še niso prepoznali kot osebo, »obdolženo kaznivega dejanja«, niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo direktiv št. 2013/48/EU in 2012/13/EU.
V obravnavanem primeru ni bilo treba, da bi policija obsojencu zagotovila dostop do zagovornika (in ga o tej pravici poučila), preden se je lotila pridobivanja privolitve, in tudi ni bilo treba, da bi ga pred tem seznanila z obdolžitvami. Vrhovno sodišče zato ni sledilo vložniku, ki zatrjuje, da naj bi bila privolitev v preiskavo elektronskih naprav pridobljena s kršitvijo obsojenčevih pravic obrambe in da bi naj bila zaradi tega preiskava naprav protipravna. Sodišče je še poudarilo, da kasnejšega ravnanja policistov, po dani privolitvi, ali okoliščin izvršitve preiskave naprav vložnik ne izpodbija. Vrhovno sodišče je zahtevo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 425. člena ZKP.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
