Zgolj dvom o obstoječem izvedeniškem mnenju ni zadosten razlog, da se pridobi mnenje drugega izvedenca. Potreba po tem se pojavi šele, če so v mnenju (enega ali več izvedencev) nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, z dopolnitvijo mnenja ali z dodatnimi raziskavami.
Sodišči prve in druge stopnje sta zavrnili tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine oziroma pritožbo zoper tako odločbo. V revizijskem postopku je Vrhovno sodišče ugotavljalo smotrnost pridobitve izvedeniškega mnenja dodatnega sodnega izvedenca iz tujine.
Revizijsko sodišče je najprej povzelo dejansko stanje, in sicer je imel tožnik že dolgo zdravstvene težave: od leta 1979 dalje je imel napade slabosti, ko se ni mogel premakniti in govoriti, leta 1996 je preživljal že dve leti trajajočo nespečnost in nervoznost, v letu 1998 se je pritoževal nad bolečinami v sklepih in mišicah ter nad utrujenostjo v jutranjih urah, leta 2003 je utrpel miokardni infarkt spodnje stene, zaradi česar ima vstavljeno žilno opornico, julija 2004 ga je prizadela možganska kap. Zaradi slednje mu je bila predpisana medikamentalna terapija ter dodatno še zdravila za Parkinsonovo bolezen. Po postavitvi te diagnoze je bil tožnik redno kontroliran pri nevrologinji. Zaradi ponavljajoče se depresivne motnje, sindroma odvisnosti od pomirjeval in hipnotikov, nespečnosti ter kronične somatoformne bolečinske motnje je bil redno kontroliran pri psihiatru ter občasno pri kardiologu zaradi stanja po infarktu. Vse do novembra 2014 so bili v klinični sliki prisotni znaki, ki so skladni z diagnozo Parkinsonove bolezeni, lečeča zdravnica nevrologinja pa je tožniku večkrat pojasnila, za kakšno bolezen gre, kako ta bolezen poteka in kako se zdravi. Tožnik je prejel tudi natančna navodila glede načina uvajanja zdravil in morebitnih stranskih učinkov. Leta 2016 je bila diagnoza, da ima tožnik Parkinsonovo bolezen, ovržena. Tožnik je prepričan, da je šlo v njegovem primeru za zdravniško napako ter da so zdravila, ki jih je prejemal za Parkinskonovo bolezen, povzročila njegovo slabo zdravsteno stanje. Zaradi tega je zahteval plačilo odškodnine, kar pa sta nižji sodišči zavrnili.
V sodbi II Ips 65/2022 je Vrhovno sodišče poudarilo, da tožnik gradi revizijo na tezi, da bi moralo sodišče ugoditi njegovemu predlogu in dokazovanje z izvedencem dopolniti s postavitvijo drugega, tujega izvedenca. Revizijsko vprašanje se nanaša na metodo dokazovanja z izvedenci, kot je urejena v 254. členu > Zakona o pravdnem postopku (ZPP), natančneje, na položaj, ko so v mnenju nasprotja, pomanjkljivosti ali nejasnosti. Besedilo tretjega odstavka 254. člena je jasno in se glasi: »Če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev.«
Potreba po mnenju drugih izvedencev se torej pojavi šele, če oziroma ko so v mnenju (enega ali več izvedencev) nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, z dopolnitvijo mnenja ali z dodatnimi raziskavami. Samo če to ne prinese uspeha, se zahteva mnenje drugih izvedencev. Tako je stališče sodne prakse (glej npr. sodbo II Ips 318/2007), ki ima zaslombo tudi v evropskem pravu človekovih pravic (glej npr. Devinar proti Sloveniji).
V obravnavnem primeru je tožnik predlagal angažma drugega, tujega izvedenca, ta predlog pa utemeljil z golim dvomom o obstoječem mnenju, češ da domačim izvedencem medicinske stroke ne zaupa. Tožnik svojega subjektivnega dvoma o izvedenskem mnenju ni objektiviziral in pozunanjil (obrazložil ter opremil s konkretnimi in strokovno podprtimi argumenti, ki bi vzbujali utemeljene pomisleke o izvedenčevih ugotovitvah in njegovih zaključkih), zaradi česar tožnik ne more uspeti.
Revizijsko sodišče je poudarilo, da je v obravnavanem primeru dokazovanje z izvedencem sledilo metodološkim smernicam 254. člena ZPP. V skladu s tožnikovimi pomisleki in kritiko izvedenskega mnenja je sodišče prve stopnje od izvedenca zahtevalo še dodatna pojasnila. Tožnik za postavitev drugega izvedenca ni navedel nobenih konkretnih argumentov, s katerimi bi zasejal dvom o objektivnosti Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, saj se samo pavšalno in nekonkretizirano sklicuje na možnost napake, ne da bi svoje pomisleke kakorkoli konkretiziral. Sodiščema prve in druge stopnje, ki ob taki kritiki izvedenskega mnenja nista videli izpolnjenosti procesnega dejanskega stanu iz tretjega odstavka 254. člena ZPP, zato ni mogoče očitati kršitve postopka. Nasprotno, ravnali sta pravilno, ko sta tak tožnikov predlog zavrnili.
Revizijsko sodišče je še dodalo, da če bi dosledno sledili tožnikovemu predlogu in premisi, na kateri temelji (vnaprejšnje nezaupanje v domače izvedence medicinske stroke zaradi stanovske pristranskosti), bi njeno posplošenje zaprlo vrata dokazovanju s slovenskimi izvedenci v vseh primerih zdravniških napak. Ob dosledni izpeljavi omenjene premise bi bili potem slovenski zdravniki kot izvedenci medicinske stroke a priori nezanesljivi, pristranski in nekompetentni za podajanje izvedenskih mnenj ter zato a limine izključeni iz kroga potencialnih izvedencev.
V zvezi z odškodninskim zahtevkom je Vrhovno sodišče opozorilo še na dejstvo, da sodišči prve in druge stopnje zavrnitve zahtevka nista oprli samo na oceno, da pri postavitvi (in ohranjanju) diagnoze Parkinsonove bolezeni ni bila storjena zdravniška napaka. Odškodninski zahtevek sta zavrnili tudi zaradi neobstoja vzročne zveze med zdravljenjem napačno diagnosticirane Parkinsonove bolezni in težavami, ki naj bi bile po tožnikovih trditvah posledica medikamentoznega zdravljenja te bolezni. Zahtevek je tako neutemeljen že zaradi neobstoja vzročne zveze – ob pomanjkanju vzročne zveze med napačno diagnozo in škodo, nastalo zaradi zdravljenja napačno diagnosticirane bolezni, pa odškodninski zahtevek ne more biti utemeljen.
Ob upoštevanju vsega navedenega je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
