Vrhovno sodišče je razveljavilo sklep disciplinskega sodišča, ker dejanski opis disciplinske kršitve ni bil časovno dovolj določen, kar onemogoča pravni preizkus pogojev za disciplinsko odgovornost, zlasti glede zastaranja.
Disciplinsko sodišče Sodnega sveta je s sklepom disciplinsko obdolženko – sodnico A. A. spoznalo za odgovorno storitve hujše disciplinske kršitve, ker naj ne bi ustrezno urejala sodnih pisanj (do 9. 6. 2022 ali 10. 6. 2022 ni odredila, da se sodna in druga pisanja, ki so se nanašala na zadeve, ki so bile njej dodeljene v reševanje, vložijo v spise, pisanja, ki se nanašajo na zadeve, ki niso bile njej dodeljene v reševanje, pa odstopijo pristojnemu sodniku) in naj bi odredila njihovo uničenje, za kar ji je izreklo disciplinsko sankcijo znižanje plače v višini 10 odstotkov za čas šestih mesecev od pravnomočnosti odločbe.
Sodnica je vložila tožbo zaradi pomanjkljivega dejanskega opisa kršitve, napačne uporabe predpisov in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.
Vrhovno sodišče je v sodbi U 6/2024-15 najprej opozorilo, da je sodnikova disciplinska odgovornost določena v 80. členu > Zakona o sodniški službi (ZSS) in je pogojena s sodnikovo naklepno ali malomarno kršitvijo dolžnosti, ki so predpisane z zakonom in s sodniškim redom, ali z nerednim opravljanjem sodniške službe. Objektivni in subjektivni pogoj odgovornosti sta določena v prvem odstavku 81. člena ZSS, medtem ko se v primeru, da ZSS nima posebnih določb, smiselno uporabljajo 22., 23., 24., 25., 26., 29., 30. in 32. člen > Kazenskega zakonika (KZ-1). Disciplinska odgovornost se ugotavlja v disciplinskem postopku, v katerem se smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki veljajo za skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem. Izjema so določbe, ki se nanašajo na oškodovanca.
Vrhovno sodišče je poudarilo, da mora biti disciplinska kršitev v izreku odločbe o sodnikovi disciplinski odgovornosti razumljivo opisana, kot to sicer velja za opis kaznivega dejanja v izreku sodbe, s katero je bil obdolženec spoznan za krivega po prvem odstavku 359. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP, sicer je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka.
Poudarilo je, da vrsta kaznivega ravnanja in pravne odgovornosti ter relativna samostojnost disciplinskega postopka, v katerem se ugotavljata ravnanje in odgovornost disciplinskega obdolženca, ne odvezujeta disciplinskega sodišča, da v posameznem primeru glede razumljivega opisa disciplinske kršitve ne bi ravnalo enako dosledno kot okrajno sodišče v skrajšanem kazenskem postopku, ki na navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka pazi že po uradni dolžnosti. Glede na to prilagojena uporaba določb ZKP v disciplinskem postopku, na katero se v tej zvezi sklicuje tožena stranka, ne pomeni njihove ohlapne uporabe, ampak uporabo, kot jo narekujejo pravne in dejanske okoliščine posameznega primera. Bolj kot je disciplinska kršitev po teži storitve in pravnih posledic primerljiva ali podobna kaznivemu dejanju, bolj bo disciplinsko sodišče dolžno ravnati po določbah ZKP in obratno. Sicer lahko pride disciplinski obdolženec v objektivno slabši položaj od položaja, ko bi bil obdolžen storitve primerljivega kaznivega dejanja in ko bi bil za to obravnavan v skrajšanem kazenskem postopku.
Sodišče je opozorilo, da je bila tožnica z disciplinskim sklepom spoznana za odgovorno težje disciplinske kršitve, izrečena pa ji je bila kazen znižanja plače, ki po strogosti ne sodi v sam vrh. Glede na določeno težo disciplinske kršitve ter možno in konkretno izrečeno pravno posledico je jasno, da so lahko v disciplinskem postopku določbe ZKP uporabljene samo na primerljivo enak način kot v skrajšanem kazenskem postopku, ko naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje. Vrhovno sodišče je prav tako opozorilo, da mora biti dejanski opis disciplinske kršitve dovolj jasen in določen, predvsem glede časovnega okvira storitve kršitve. Poudarilo je, da je pri dolgotrajnih opustitvah dolžnega ravnanja nujno določiti začetek in konec obdobja, v katerem naj bi bila kršitev storjena. V preučevanem primeru pa je bilo ravnanje tožnice opisano časovno nedoločno, kar onemogoča pravni preizkus pogojev za pregon, zlasti zastaranja, kot tudi ali so morda nastopile druge pravne ovire, zaradi katerih disciplinski pregon ne bo več mogoč ali dovoljen.
Ker je bila ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka, je Vrhovno sodišče sklep disciplinskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, o drugih navedbah pa se sodišče ni izrekalo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
