Dejansko ozadje spora je razmeroma preprosto. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 3.914,18 EUR. Višje sodišče je pritožbi delno ugodilo ter dosojeni znesek znižalo za 695,92 EUR z utemeljitvijo, da stranka, ki sme znesek DDV od odvetniških storitev upoštevati kot odbitno postavko pri obračunu lastne davčne obveznosti v skladu s točko a) prvega odstavka 63. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), tega zneska ni upravičena prejeti od nasprotne stranke. Pri tem se je oprlo na dolžnost zmanjševanja škode po četrtem v zvezi s petim odstavkom 243. člena Obligacijskega zakonika (OZ).
Vrhovno državno tožilstvo je vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer je poudarilo, da o zastavljenem vprašanju praksa Vrhovnega sodišča še ne obstaja, izpodbijana odločba pa odstopa od večinoma enotne sodne prakse nižjih sodišč. Vrhovno sodišče je zahtevi ugodilo in ugotovilo, da je bil zakon prekršen.
Osrednje vprašanje zadeva razmerje med dvema ločenima sistemoma. Prvi je sistem odmere pravdnih stroškov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), drugi pa sistem DDV po ZDDV-1. Vrhovno sodišče je poudarilo, da je treba pri obravnavi odvetniških stroškov razlikovati dve razmerji. Prvo razmerje obstaja med odvetnikom in stranko, ki ga je pooblastila za zastopanje in mu je dolžna plačati za opravljene storitve. Odvetnik, ki je zavezanec za DDV, mora na svoje storitve obračunati DDV in izstaviti račun, ki vključuje tako po tarifi določeno vrednost storitve kot tudi DDV. Drugo razmerje pa je razmerje med stranko, ki je upravičena do povračila stroškov, in sodiščem, ki o stroških odloči. V tem razmerju sme stranka od nasprotne stranke zahtevati povračilo le v obsegu, v kakršnem so bili stroški po presoji sodišča potrebni.
Koncept pavšalne odmere odvetniških stroškov na podlagi drugega odstavka 155. člena ZPP pomeni, da se stroški ne odmerijo glede na dejansko nastale stroške upravičene stranke. Sodišče ni dolžno preverjati dogovora med stranko in odvetnikom, višine dejanskih stroškov in tega, ali in kdaj so bili ti stroški plačani. DDV na odvetniške storitve pri odmeri pravdnih stroškov pomeni zgolj obračunsko postavko, vključeno v ceno storitve, kadar je odvetnik zavezanec za DDV. Odločitev o povračilu stroškov, ki jo sodišče izda v obliki sklepa, namreč ni del sistema DDV. Sodišče stranki, ki mora stroške plačati, ne izstavi računa in ne obračuna DDV, temveč s sklepom naloži povračilo v določenem pavšalnem znesku.
Pravno razlogovanje Vrhovnega sodišča sloni na predpostavki, da je stranka odvetniku, ki je zavezanec za DDV, plačala račun z vključenim DDV, saj je to dolžna storiti po drugem odstavku 12. člena Odvetniške tarife (OT). Vprašanje, kako je stranka v zvezi s plačilom DDV nadalje uravnala svoje obveznosti in ali ima možnost DDV odbiti, za odločbo o odmeri pravdnih stroškov ni relevantno. Morebitna nepravilnost v zvezi z odbitkom DDV je predmet davčnega obračuna in kontrole v davčnem postopku, ne pa odmere pravdnih stroškov.
Stališče Višjega sodišča, da bi bilo treba upoštevati dolžnost zmanjševanja škode po OZ, Vrhovno sodišče implicitno zavrača s tem, ko poudarja odsotnost materialnopravne podlage za tovrstno presojo. Sistem odmere pravdnih stroškov po ZPP je zasnovan pavšalno in ne predvideva upoštevanja strankine individualne davčne situacije. Nasprotna razlaga bi sodišča postavila pred neizvedljivo nalogo presoje davčnih obveznosti strank v okviru stroškovnega odločanja, kar presega okvir in namen 155. člena ZPP.
Odločitev ima širši pomen za sodno prakso, saj vzpostavlja jasno ločnico med procesnim odločanjem o stroških in materialnim davčnim pravom. Čeprav je odločitev omejena na ugotovitev, da je bil zakon prekršen, brez kasatoričnega učinka na konkretno odločbo, predstavlja precedenčno stališče, ki bo usmerjalo prihodnje odločanje o pravdnih stroških v primerih, ko je stranka davčni zavezanec z možnostjo odbitka DDV.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
