c S

Imenovanje sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev

17.12.2024

Novela > Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT) spreminja pogoje za objavo javnega poziva za imenovanje novih sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev, določa obveznost, da le-ti pred pridobitvijo statusa opravijo posebni preizkus strokovnosti, vzpostavlja pa se tudi nova evidenca njihove razpoložljivosti.

S prvo novelo od leta 2019 veljavnega zakona se obravnava problematika pomanjkanja in starostne strukture trenutno imenovanih sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, katerih povprečna starost je približno 62 let. V ta namen se:

– delno spreminja postopek njihovega imenovanja na podlagi javnega poziva, in sicer bo ministrstvo, pristojno za določeno strokovno področje in podpodročje izvedenskega ali cenilskega dela oziroma za tolmačenje govorjene in pisane besede iz določenega jezika ali v določen jezik ter za slovenski znakovni jezik, dvakrat (in ne več enkrat) v koledarskem letu objavilo poziv k predložitvi vlog, oseba, ki želi biti imenovana, pa v določenem roku vloži vlogo v elektronski obliki (spremenjeni 4. člen),

– vzpostavlja se nova evidenca razpoložljivosti (novi 25.a člen), v kateri bodo poleg osebnega imena ter strokovnega področja sodnega izvedenca, cenilca ali tolmača navedeni še specialistična znanja in strokovne preference ter tudi datum o možnosti prevzema nove zadeve v reševanje. Vzpostavitev takšne evidence bo omogočila sodišču lažji in hitrejši dostop do strokovnjakov, ki jih potrebuje za imenovanje v konkretni zadevi. Podatke o specialističnih znanjih in datumu razpoložljivosti bodo v evidenco vnašali strokovnjaki sami, veljalo pa bo, da če posameznik v evidenci nima navedene časovne razpoložljivosti, novih zadev ne sprejema.

Nekoliko se spreminjajo tudi področja in smernice, urejene v III. poglavju zakona: sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači morajo pri svojem delu upoštevati splošne in posamične smernice za izdelavo izvedenskih mnenj, cenitev in tolmačenj, ki jih objavi ministrstvo na osrednjem spletnem mestu državne uprave (15. člen).

Pogoji za imenovanje in delo (prenovljeno IV. poglavje) se spreminjajo na način, da je na primer črtana prepoved »neopravljanja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedenstvom in cenilstvom«, saj naj bi bilo dopustno opravljanje poklicne ali druge pridobitne dejavnosti ter nalog sodnega izvedenstva oziroma sodnega cenilstva na istem strokovnem področju, pri čemer pa seveda še vedno velja, da se lahko nezdružljivost oziroma morebitni konflikt interesov presoja z vidika drugih predpisov, kot je Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), ko gre za uradnike in uradnike na položajih, ali Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ko gre za funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti. Natančneje je določen pogoj izobrazbe, pri čemer bo veljal spregled ustrezne stopnje izobrazbe, če v Sloveniji ni ustrezne stopnje študijskega programa ter za sodne tolmače, ki so materni govorci tujega jezika, za katerega se opravlja delo sodnega tolmača (16. člen). Z vidika njihovega dela v sodnem in upravnem postopku spremenjeni 18. člen podobno kot do sedaj določa, da morajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač sodišče in upravni organ pravočasno opozoriti, da za nalogo niso usposobljeni, da je ne bodo mogli izvesti v roku ali da njihovo delo ne bo v pomoč sodišču ali organu. Sodni izvedenec in sodni cenilec, ki se pri izdelavi izvida, mnenja ali cenitve sklicuje na svoj status, lahko sodišče ali upravni organ zaprosita za zagotovitev prisotnosti in pomoči policije pri izvedbi posameznih aktivnosti, ki so po njunem mnenju nujne za izdelavo izvida, mnenja ali cenitve, če menita, da bosta pri delu izpostavljena ogrožanju oziroma če lahko pričakujeta upiranje pri izvedbi dela. Novela tudi določa, da lahko oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca, cenilca ali tolmača, poseben preizkus strokovnosti opravlja največ trikrat, vendar v okviru posameznega poziva le enkrat (spremenjeni četrti odstavek 20. člena).

Strokovno izpopolnjevanje bo po novem namesto Strokovnega sveta preverjalo ministrstvo po preteku petih let od dneva njegovega imenovanja in po preteku vsakih nadaljnjih petih let. Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač morajo ministrstvu predložiti najmanj pet dokazil o strokovnem izpopolnjevanju, ki so bila izdana v časovnem obdobju petih let, za katero se preverja strokovno izpopolnjevanje, pri čemer se mora večina predloženih dokazil nanašati na strokovno področje, za katero so bili imenovani (27. člen). V 41. členu je še urejeno prenehanje statusa sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali tolmaču, in sicer: 1. če se odpove statusu; 2. ko dopolni starost 75 (določba se bo uporabljala od 1. 1. 2027) let ter 3. s smrtjo.

Več sprememb je bilo deležno tudi II. poglavje o strokovnem svetu, ki je najvišji strokovni usklajevalni organ na področju sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja (tako 5. člen). Predsednik/-ica in namestnik/-ica strokovnega sveta se ne volita več za dve, temveč za tri leta (osmi odstavek 6. člena); po novem pa strokovni svet ne samo potrdi, ampak tudi pripravi splošne in posamične smernice za izdelavo izvedenskih mnenj, cenitev in tolmačenj ter podaja mnenja o dokazilih o strokovnem izpopolnjevanju na zaprosilo ministrstva, spremlja ustreznost nabora strokovnih področij in strokovnih podpodročij ter njihovih opisov ter po potrebi predlaga potrebne spremembe in dopolnitve in tudi ustanavlja stalna in začasna strokovna telesa ter določa njihove naloge.

Drugače so po novem urejena tudi začasna strokovna telesa (10. člen), sestavljena iz treh sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki jih Strokovni svet ustanovi za obravnavo posamičnih zadev iz pristojnosti Strokovnega sveta na področju, podpodročju ali jeziku, kjer ni ustanovljenega stalnega strokovnega telesa. Za člana takšnega telesa se lahko imenuje tudi strokovnjak, ki ni sodni izvedenec, cenilec ali tolmač, izjemoma pa lahko začasno strokovno telo sestavljata tudi samo dva člana. Začasno strokovno telo zagotavlja Strokovnemu svetu strokovno pomoč z določenega strokovnega področja oziroma jezika, Strokovni svet pa je vezan na njegovo mnenje.

S spremembo 13. člena se podrobneje ureja pravica članov Strokovnega sveta do sejnine, plačila za delo in povrnitve stroškov, ta pravica pa bo vezana na uredbo o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.

Novela še določa, da morajo združenja vsako leto izvajati reden nadzor nad delom petih odstotkov članov, ki so sodni izvedenci in sodni cenilci, izredni nadzori pa se lahko izvedejo na zahtevo ministra (nova peti in šesti odstavek 3. člena, ki se bosta začela uporabljati 18. 12. 2025). Jasno je določeno, da se postopki po tem zakonu vodijo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (novi 4.a člen), črtano je vodenje posebne evidence o izdanih izkaznicah in štampiljkah sodnih izvedencev, tolmačev in cenilcev (spremenjen 17. člen), nekoliko pa se spreminja nabor podatkov, ki se vodijo v imeniku sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki ga upravlja ministrstvo (22. člen). Spremenjeni so bili tudi disciplinske kršitve (30. člen), začasna prepoved opravljanja dela (38. člen), začasen in trajen odvzem pravice opravljati delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača (32. člen) in začasna prepoved zaradi kazenskega postopka (44. člen).

Noveliran zakon bo začel veljati 18. 12. 2024, vendar so za določene rešitve, ki jih uvaja zakon, v prehodnih in končnih določbah določeni drugi začetki uporabe zakona.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.