Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v sodbi v zadevi Bavčar proti Sloveniji z dne 7. septembra 2023 presodilo, da je bila Igorju Bavčarju v zvezi z izjavami takratnega ministra, pristojnega za pravosodje, mag. Gorana Klemenčiča, da bodo v primeru zastaranja tega primera v pravosodju »letele glave«, kršena pravica do domneve nedolžnosti iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
Iz sodbe ESČP izhaja, da je prvostopenjsko sodišče Bavčarja spoznalo za krivega 5. septembra 2016. Dne 26. septembra 2016, ko je bil posnet med igranjem košarke, je na sodbo čakal. Minister za pravosodje pa je naslednji dan v televizijskem intervjuju med drugim glede zastaranja zadeve Bavčar izjavil: »Tukaj pa bom storil vse, kar bo mogoče, da bodo letele glave.« Po presoji ESČP je tako med Bavčarjevo obsodbo na prvi stopnji, navedeno izjavo ministra in kasnejšim odločanjem pritožbenega sodišča obstajala tesna časovna bližina.
Po mnenju ESČP je razumljivo, da bi lahko posnetek Bavčarja med igranjem košarke, o katerem so mediji obširno poročali, potem ko je slednji pred tem zaprosil za odlog izvrševanja zaporne kazni iz zdravstvenih razlogov, zahteval odziv najvišjih državnih uradnikov. Vendar dolžnost obveščanja javnosti ne more upravičiti vseh možnih besed in jo je treba izvrševati z upoštevanjem pravice osumljencev do domneve nedolžnosti.
V nadaljevanju je ESČP zapisalo, da je ministrov ostri in nepremišljeni jezik verjetno vplival na javno mnenje glede Bavčarjeve krivde in naredil vtis, da je skrajni čas, da ga sodišča pravnomočno obsodijo. Opozorilo je zlasti na posebno politično funkcijo, ki jo je mag. Klemenčič tedaj zasedal. Po oceni ESČP je kot minister, pristojen za pravosodje, par excellence utelešal politično oblast, odgovorno za organizacijo in pravilno delovanje sodišč. Zato bi moral biti še posebej previden, da ne bi izrekel ničesar, kar bi lahko dajalo vtis, da želi vplivati na izid postopka pred višjim sodiščem.
Dalje je ESČP pojasnilo, da je 12. aprila 2017 nato višje sodišče izdalo sodbo, s katero je Bavčarjevo pritožbo zavrnilo in potrdilo obsodilno sodbo, ko se je absolutni zastaralni rok, ki naj bi potekel v juniju 2017, bližal koncu. Hkrati je ugotovilo, da se je minister mag. Klemenčič skliceval, da ima Ministrstvo za pravosodje izjemno malo vzvodov za pritisk na tožilstvo in sodišča, in upoštevalo, da minister ni sprožil nobenih postopkov zoper sodnike. Ni pa stvar ESČP, da špekulira, kaj bi minister storil, če bi bila prvostopenjska sodba razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Zatem je ESČP zapisalo, da je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je izrazil stališče kolegov sodnikov, ministrovo izjavo razumel kot napoved sankcij in ugotavljanja odgovornosti sodnikov. Po presoji ESČP zato resen dvom o vplivu ministrove izjave ostaja, ta pa je lahko prejudicirala odločitev višjega sodišča. Poleg tega je, tako ESČP, premier izjavil, da bo vlada nekomu, ki bi »verjetno moral prestajati zaporno kazen«, preprečila »igrati košarko«. Ta izjava je po oceni ESČP še utrdila vtis, ustvarjen z ministrovo izjavo, in bi jo bilo mogoče glede na okoliščine primera razlagati kot implicitno potrditev Bavčarjeve krivde.
ESČP je zato presodilo, da so kumulativni učinek ministrove nepremišljene izjave, zlasti upoštevaje potencialno grožnjo, kot so jo razumeli domači sodniki, in čas, ko je bila dana, ter premierjeva izjava, s katero je v bistvu podvomil o Bavčarjevi nedolžnosti, lahko prejudicirali odločanje višjega sodišča. Glede na to, da sta, tako ESČP, omenjena funkcionarja zasedala visoke položaje, bi morala biti še posebej previdna pri izbiri besed glede kazenskih zadev v teku. Njune izjave so lahko spodbudile javnost k prepričanju, da je Bavčar kriv, še preden mu je bila krivda pravnomočno dokazana v skladu z zakonom, je še ugotovilo ESČP. Pri tem je sprejelo navedbo vlade, da so domača sodišča na vseh stopnjah obravnavala Bavčarjeve pritožbe o vplivu izjav visokih politikov na kazenski postopek v teku. Vendar je opozorilo, da pristop slovenskih sodišč k temu vprašanju razkriva konceptualno pomanjkljivost. Bavčarju bi moralo biti omogočeno, da domača sodišča ustrezno in temeljito preučijo domnevne kršitve posebnih jamstev poštenega sojenja iz 6. člena EKČP, pri čemer je domneva nedolžnosti predvsem postopkovno jamstvo in eden od elementov poštenega sojenja, ki jih zahteva 6. člen EKČP, je bilo jasno ESČP. Glede na predstavljeno je ESČP presodilo, da Bavčarjeva pravica do domneve nedolžnosti ni bila spoštovana.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
