Financiranje sporov s strani tretjih oseb

V evropskih državah (zlasti Nemčiji in Avstriji) se je takšen način financiranja postopkov okrepil po finančni krizi leta 2008. Takrat so številni vlagatelji izgubili svoje prihranke, visoki stroški postopkov pa so jih odvrnili od tega, da bi uveljavljali odškodninske zahtevke.¹ Financiranje s strani tretjih oseb je bil edini način, da so posamezniki prišli do odškodnine.

Takšen način financiranja spodbuja uveljavljanje utemeljenih zahtevkov, posledično pa krepi pravno skladno ravnanje subjektov in pravno državo kot tako. Vendar pa je obstoj ekonomskega interesa tretjega za izid postopka povezan tudi s številnimi tveganji, kot so na primer konflikti interesov, vplivi tretjih na sodni postopek in izkoriščanje financiranih strank. Na ravni Evropske unije (EU) so se tako že pojavile težnje po vzpostavitvi harmoniziranega pravnega okvirja, ki bo prispeval k varni in transparentni uporabi instituta. Pa bo s tem tudi Slovenija postala privlačnejši trg za investitorje?

Financiranje reševanja sporov s strani tretjih oseb se je v evropskem okolju začelo razvijati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je koncept prvič pojavil v Združenem kraljestvu.² Intenzivneje se je začel razvijati po letu 2008, ko se je razširil tudi v nekatere države kontinentalne Evrope, od takrat pa beleži precejšnjo rast.³ Tako je danes trg relativno dobro razvit na Nizozemskem, v Nemčiji in v Franciji,⁴ medtem ko Grčija in Irska tovrstno financiranje izrecno prepovedujeta.⁵ V drugih evropskih državah financiranje reševanja sporov s strani tretjih oseb ni pogosto, vendar takšno financiranje načeloma ni prepovedano.⁶

Uveljavljeni investitorji se običajno odločajo za financiranje večjih zahtevkov, vrednih nekaj deset milijonov evrov. Z razvojem trga se je v zadnjih letih povečal interes tudi za financiranje manjših zahtevkov v vrednosti do enega milijona. Vlagatelji sredstva za takšno financiranje zbirajo tudi na platformah za množično financiranje (crowdfunding).⁷ Na nekaterih evropskih trgih lahko zanimanje vlagateljev pritegnejo že nekoliko manjši zahtevki. V Nemčiji so za takšno obliko financiranja na primer zanimivi že zahtevki v vrednosti nad 100.000 evrov, nekatera pravno tehnološka podjetja pa množično financirajo tudi manjše zahtevke (na primer zahtevke letalskih potnikov zaradi zamud letov).⁸

Nekateri evropski investitorji se odločajo za financiranje zgolj določenih tipov zahtevkov, med tem ko drugi financirajo širok spekter zahtevkov.⁹ Za financiranje so najbolj zanimivi arbitražni postopki ter sodni postopki, povezani z intelektualno lastnino, varstvom konkurence in kolektivnim uveljavljanjem zahtevkov.¹⁰ Pogosto je tudi financiranje postopkov za izvršitev tuje sodne odločbe.¹¹ Leta 2019 je bil trg financiranja reševanja sporov v EU ocenjen na približno milijardo evrov, projekcije pa napovedujejo še strmo rast.¹² Do leta 2025 bi lahko tako vrednost trga presegla 1,6 milijarde evrov.¹³

V Sloveniji večje prisotnosti financiranja reševanja sporov s strani tretjih oseb še ni zaznati. Iz registra kolektivnih tožb¹⁴ izhaja, da se tožniki pri tovrstnih postopkih večinoma poslužujejo financiranja s strani odvetniških pisarn, ki vodijo postopke, investiranje s strani vlagateljev pa zaenkrat še ni prisotno.

Financiranje individualnih sodnih postopkov s strani tretjih oseb v slovenskem pravnem sistemu ni posebej urejeno. Sodišča primerljivih pravnih sistemov, v katerih koncept prav tako ni reguliran, so zavzela stališča, da je ta dopusten in da ne predstavlja zavarovalnega ali bančnega produkta, ki bi bil podvržen posebni regulaciji.¹⁵ Tako tudi v slovenskem pravnem sistemu ni videti razlogov, da bi bilo takšno financiranje prepovedano. Je pa pri tem treba paziti, da ne prihaja do kršitev splošnih določb postopka (npr. nepristranskost in neodvisnost sodnikov, pošteno uporabljanje pravic itd.).

Financiranje s strani tretje osebe je v Sloveniji izrecno urejeno v Zakonu o kolektivnih tožbah.¹⁶ Ta določa, da mora tožeča stranka javno razkriti in sodišču prijaviti izvor sredstev, ki jih bo uporabila za financiranje sodnega postopka. Če sodišče ugotovi, da v zvezi s financiranjem obstaja navzkrižje interesov ali če financer nima zadostnih sredstev, da bi poravnal prevzete finančne obveznosti, lahko sodišče kolektivne tožbe ne odobri. Zakon o kolektivnih tožbah prav tako prepoveduje nekatere izmed možnih oblik zlorabe instituta, kot so na primer vpliv na procesne odločitve stranke, financiranje tožbe zoper svojega konkurenta ali financiranje tožbe zoper osebo, od katere je financer odvisen. S takšno ureditvijo financiranja kolektivnih tožb je Slovenija postala prva država članica EU, ki je to vprašanje zakonsko regulirala.¹⁷

Tako Zakon o odvetništvu kot tudi Zakon o kolektivnih tožbah med drugim urejata financiranje pravd s strani odvetnikov. Zakon o odvetništvu dopušča možnost, da se odvetnik s stranko dogovori za plačilo po uspehu, ki ne sme biti višje od 15 odstotkov dosojenega zneska.¹⁸ Zakon o kolektivnih tožbah pa določa, da se lahko odvetnik s stranko dogovori za plačilo do 30 odstotkov prisojenega zneska, če se zaveže, da bo v primeru neuspeha nosil vse stroške postopka.¹⁹ Pri tem sodišče pazi, da je dogovor med stranko in odvetnikom razumen.²⁰ V primeru financiranja postopka s strani odvetnika sicer ne gre za klasično financiranje s strani tretje osebe, zato bodo tovrstna financiranja najverjetneje izključena iz ureditve problematike na ravni Evropske unije.²¹

Naraščajočega pomena financiranja reševanja sporov s strani tretjih oseb se zavedajo tudi arbitražne institucije. Koncept je reguliran v pravilih večine večjih evropskih arbitraž,²² k regulaciji pa je nedavno pristopila tudi Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). V novih arbitražnih pravilih, ki so stopila v veljavo junija 2023, je izrecno dopustila možnost financiranja arbitraže s strani tretje osebe, pri čemer morajo stranke nemudoma obvestiti arbitražo, senat in ostale stranke o obstoju dogovora o financiranju zahtevka ali obrambe s strani tretje osebe.²³ Pri tem je treba zagotoviti, da arbitri tudi v luči teh okoliščin ostanejo nepristranski in neodvisni.²⁴

Zaradi naraščajoče prisotnosti financiranja postopkov reševanja sporov s strani tretjih oseb so se na ravni EU pojavile prve iniciative, ki se zavzemajo za harmonizacijo pravnega okvirja med državami članicami. Septembra 2022 je Evropski parlament sprejel resolucijo št. 2020/2130(INL), s katero je pozval Evropsko komisijo, da v zakonodajni postopek vloži predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o regulaciji financiranja pravdnih postopkov s strani tretjih oseb.²⁵

Predlog direktive daje državam članicam možnost, da same izberejo, ali bodo v svojih pravnih sistemih dovolile financiranje postopkov s strani tretjih oseb. Če bodo to možnost izbrale, bodo morale zagotoviti, da so izpolnjeni minimalni standardi harmonizacije, določeni v direktivi.²⁶

Iz opredelitve pojmov v predlogu direktive izhaja, da bodo iz regulative izključeni primeri, ko bodo postopke financirali odvetniki, ki zastopajo stranko v postopku, kar je v Sloveniji razširjena praksa pri kolektivnih tožbah. Bo pa regulativa pokrivala tudi financiranje arbitražnih postopkov in drugih postopkov za alternativno reševanje sporov.²⁷

Financerji reševanja sporov v EU bodo morali izpolnjevati določena merila kapitalske ustreznosti. Ta bodo zagotovila, da bo financer sposoben financirati vse stopnje postopka in imel dovolj sredstev, da poplača vse dolgove iz sporazuma o financiranju.²⁸ Zavezati se bodo morali pravičnemu in preglednemu delovanju ter delovanju v najboljšem interesu tožnika.²⁹

Predlog direktive predvideva, da bodo morali financerji reševanja sporov v EU pridobiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti. S tem bo državam članicam omogočeno, da predhodno preverijo, ali financerji izpolnjujejo vsa zahtevana merila. Države članice bodo dovoljenja, izdana v katerikoli državi članici, vzajemno priznavala.

Nadaljevanje članka za naročnike >> Maja Šipek: Financiranje sporov s strani tretjih oseb

>> ali na portalu Pravna praksa, št. 38-39, 2023

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!

----------------------------