Filmski igralci, generativna umetna inteligenca (GUI) je tu!

Kot na številnih drugih področjih so se tudi pri filmskih igralcih oz. igralkah (v nadaljevanju uporabljam za oba spola obliko igralci ali filmski igralci) pojavljala številna vprašanja in bojazni, ali in v kolikšni meri bo uporaba GUI ogrozila obstoj tega pomembnega poklica (prav: poklicanosti) na področju umetnosti in kulture. Na filmskem področju se GUI uporablja že nekaj časa (npr. zlasti v fazi postprodukcije), njen nadaljnji razvoj pa je neustavljiv in povsem nepredvidljiv. Zato je namesto prepovedi in sankcioniranja GUI boljše razmisliti in pristopiti k njenemu urejanju. Najraje ne z abstraktnimi in časovno zamudnimi postopki sprejemanja oz. spreminjanja državnih predpisov, temveč z bolj konkretnim, elastičnim in časovno bolj prilagodljivim cehovskim/sindikalnim sporazumevanjem.

Pobudo za to so prevzeli igralci, saj je bila GUI npr. v ZDA nenazadnje eden od ključnih razlogov za večmesečno stavko filmskih igralcev od julija do decembra 2023, ki je bila rešena s prenovo ustreznih sindikalnih sporazumov združenj igralcev SAG-AFTRA.¹ Ti so 6. decembra 2023 z združenjem ameriških producentov AMPTP² sklenili t. i. Memorandum of Agreement, ki vsebuje obsežne določbe glede uporabe GUI za igralce v filmski produkciji (v nadaljevanju sporazum SAG-AFTRA).³ Za naše razmere pa je še bolj zanimivo dogajanje v Evropi, kjer prednjačita sindikalni gibanji igralcev v Nemčiji ver.di in BFFS.⁴ Tudi slednji so po dolgotrajnih pogajanjih s filmskimi producenti (Produktionsallianz)⁵ uredili nekatera vprašanja o uporabi GUI v povezavi s filmskimi igralci. To je bilo rešeno tako, da so h krovnemu sporazumu (Manteltarifvertrag des TV FFS)⁶ med obema združenjema igralcev in združenjem producentov dodali posebno Prilogo: Vključitev GUI v filmske produkcije z dne 12. oktobra 2024⁷ (v nadaljevanju priloga TV FFS ali priloga).

Če bi v prihodnje tudi v Sloveniji želeli podobno reševati problematiko GUI na filmskem področju, bom v nadaljevanju na kratko predstavil in komentiral nemško sindikalno igralsko ureditev GUI iz priloge TV FFS.⁸

Generativna umetna inteligenca (GUI) in filmsko področje

Po prilogi TV FFS je generativna umetna inteligenca podvrsta umetne inteligence, ki se na podlagi učnih podatkov nauči prepoznavati vzorce ter po zakonih verjetnosti in z vključitvijo algoritmov ustvarja nove vsebine, kot so na primer digitalna besedila, glasba, glasovi, slike ali videoposnetki (»generativna umetna inteligenca«, št. 2.1). Glavne oblike GUI, ki jih ureja priloga TV FFS, obsegajo:

a) digitalno predelavo,

b) digitalno repliko,

c) delno digitalno utelešenje (kamor spada tudi digitalno zajemanje gibanja),

d) sintetične igralce (glej v nadaljevanju 3. točko: Sindikalno pravno varstvo igralcev – Pravila).

Sporazum SAG-AFTRA zgolj opisno piše o široki, varstveni definiciji generativne umetne inteligence (točka II.C.1). Glavne oblike obsegajo digitalne replike (nastale pri zaposlitvi ali neodvisno), digitalne predelave in sintetične izvajalce.

Uvodoma je treba opozoriti, da filmski igralci v Sloveniji – za razliko od ZDA – uživajo obsežno osnovno varstvo že v državnih predpisih, tj. v Ustavi RS (v nadaljevanju: ustava) in ustreznih zakonih, kar vključuje tudi varstvo pred morebitnimi posegi GUI. To osnovno pravno ogrodje, ki je večinoma tudi obvezne narave (ius cogens), informativno prikazujem v nadaljevanju (če bi te vrstice brali tudi filmski igralci), saj je v precejšni meri sistemsko in vsebinsko spregledano v obravnavani nemški prilogi TV FFS (glej v nadaljevanju poglavje Komentar), čeprav je samoumevno, kako pomembno je pri morebitnem sindikalnem urejanju (kolektivna raven) in z njim povezani končni pogodbeni implementaciji (individualna raven) naše problematike. Vse zato, če bi kdaj tudi pri nas pristopili k njenemu reševanju po zgledu obeh uvodoma citiranih (ameriškega in nemškega) sindikalnih sporazumov.

Namen in obseg tega prispevka ne dopuščata podrobnejše obravnave ustavne in zakonske ureditve Slovenije glede varstva pravic igralcev. Zato informativno navajam le nekaj osnovnih podatkov, ki so relevantni kot veljavno pravno ozadje za nadaljnje sindikalno urejanje področja.

1. Ustavno varstvo

Na ravni Ustave Republike Slovenije obstajata avtorskopravno varstvo filmskih igralcev s sorodnimi pravicami izvajalcev kot (po)ustvarjalcev (60. člen) in varstvo z osebnostnimi pravicami igralcev (35. člen).⁹

Sorodne pravice filmskih igralcev podrobneje urejajo zakoni (moralne, materialne pravice, več o tem spodaj v 2. točki), kar vključuje tudi pravice do denarnega nadomestila (poplačilne pravice) s prav tako ustavnopravno relevantnostjo, saj nadomestila predstavljajo neposredno emanacijo in eno bistvenih funkcij pravic iz 60. člena ustave.¹⁰

Osebnostne pravice (tudi filmskih igralcev) so varovane po 35. členu ustave, nanašajo se neposredno na osebe, na določene človekove osebne dobrine, tj. fizične ali psihične lastnosti in atribute človekove osebnosti (generalna klavzula).¹¹ Tudi zanje je značilna absolutnost, saj učinkujejo zoper vsakogar in je vsakomur prepovedan poseg v te pravice.¹² V okvir opisane generalne klavzule spadata tudi pravica na lastni podobi ter pravica na lastnem glasu igralca; prva že tradicionalno uživa varstvo,¹³ druga pa je pri nas novejša (več v nadaljevanju).

Obravnavam obe skupini pravic po 35. in 60. členu ustave, ki pripadajo igralcem (ne pa njihovih konfliktov z ustavnimi pravicami tretjih oseb). Pri igralcih obstajata obe skupini pravic hkrati,¹⁴ razmerje med njima pa je treba presojati glede na vse okoliščine posameznega primera, upoštevajoč zlasti morebitno prekrivanje predmetov varstva (npr. zasebnosti, lastnosti osebnosti igralcev po 35. členu v primerjavi z izvedbo igralcev po 60. členu), načelo specialnosti (ki ima prednost) itd.

Pri pravici na lastni podobi (nem. Recht am eigenen Bild) pomeni podoba po večinskem mnenju zunanjo pojavnost oz. videz določenega ali določljivega posameznika, ki je razpoznavna za tretje osebe.¹⁵ Zgolj objavljena oseba je tista, ki lahko odloča o tem, ali se njena slika lahko objavi; to velja tudi za t. i. relativno javno osebo.¹⁶ Pri gledališkem ali filmskem igralcu obstaja posebnost, da je možen dvojen položaj:

– po eni strani gre za njegovo podobo v lastni osebi, ko je v zasebnem življenju ali v igralskem poklicu razpoznaven v svojem videzu in v tem svojstvu uživa ustrezno ustavno varstvo;¹⁷
– po drugi strani pa gre za podobo tretje osebe, ki jo igralec z masko, mimiko, gestami, igro ipd. karakterizira tako prepričljivo, da postane živa upodobitev te osebe.

Tudi pri slednji gre za razpoznavno lastno podobo tretje osebe, ki kot taka (čeprav jo upodablja igralec) uživa varstvo z osebnostno pravico.¹⁸ Pri pravici na lastni podobi ni pogoj, da obstaja tudi izvedba igralca (čeprav je to pogosto izkazano), saj je podoba varovana per se, kadar pri njej ne obstaja niti avtorsko ali folklorno delo niti njegova izvedba, kot to zahteva 118. člen ZASP.

Pravica na lastnem glasu (nem. Recht an der eigenen Stimme) kot osebnostna pravica iz 35. člena ustave varuje glas kot prepoznaven osebni atribut in identifikacijski znak posameznika. Gre za karakteristično barvo zvoka (t. i. timbre) glasu. Tako kot pri lastni podobi je tudi pri lastnem glasu pogoj, da razpoznavno izvira od določenega ali določljivega posameznika (razpoznavnost je del razlikovalnosti),¹⁹ pri čemer ni treba, da je glas tehnično identičen originalu. Prepovedana sta »sound-alike« imitacija glasu zvezdnikov ali drugih oseb brez njihovega dovoljenja²⁰ ter kloniranje glasu s pomočjo GUI.²¹ Lastni glas je samostojen predmet varstva, čeprav se lahko obravnava v okviru (širše) osebnostne pravice.²²

Osebnostno pravico na lastnem glasu je treba načeloma razlikovati:

– od pravice na (po)ustvarjalni izvedbi po 60. členu ustave, zlasti kadar je glas varovan kot tak, brez obstoja avtorskega ali folklornega dela in njegove izvedbe v smislu 118. člena ZASP;
– od pravice na govorjeni besedi (nem. Recht am gesprochenen Wort), ki varuje govor posameznika v komunikaciji z drugimi, da se po lastni presoji odzove na najustreznejši način in se prilagodi vsakokratnemu naslovniku, da se sam odloči o tem, kdo bo slišal vsebino komunikacije, pri čemer je najpogostejša oblika kršitve nedovoljeno snemanje govora;²³
– od svobode izražanja po 39. členu ustave kot svobode javnega komuniciranja.²⁴

Za razliko od novejše nemške doktrine in (civilne) sodne prakse²⁵ slovenska ustavnosodna praksa in doktrina²⁶ ne razlikujeta med pravico na lastnem glasu in pravico na govorjeni besedi. Vprašanje, ali gre pri prvi za nov »tipičen primer osebnostne pravice« iz njene generalne klavzule, pa daleč presega informativni značaj tega uvodnega poglavja.

2. Zakonsko varstvo

V pravu EU sta pravica na lastni podobi in pravica na lastnem glasu igralca varovani tudi po Splošni uredbi EU o varstvu podatkov (GDPR, 2016),²⁷ saj po njenem 4(1) členu spada med osebne podatke posameznika tudi njegova fizična ali fiziološka identiteta (beri: podoba, glas).²⁸ Zato je lastno podobo ali lasten glas posameznikov mogoče obdelovati le na podlagi njihove privolitve (6.1(a) člen), kar je mogoče kadarkoli preklicati (7.3 člen). Po 85. členu Uredbe je sicer možna izjema iz razlogov umetniškega ali novinarskega namena, kar pa je treba skrbno tehtati z namenom varstva osebnostnih pravic.

Posebej trdno in razdelano (v skladu z ureditvijo v EU) je varstvo igralcev s sorodnimi pravicami na njihovih izvedbah po veljavnem Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).²⁹ Obsega dve moralni pravici (120. člen), sedem izključnih materialnih pravic (121. člen v zvezi s členom 4(2)) in osem poplačilnih pravic (122(2) in 123. člen v zvezi s členom 4(2)). Nadalje je za moralne pravice izvajalcev zagotovljeno nediskriminatorno pravo tujcev (176(3) člen), neodpovedljivost pravice do denarnih nadomestil (122(2) in 123. člen v zvezi s členom 4(2)), močna varstvena ureditev pogodbenega prava (členi 73–84 v zvezi s členom 4(2)) in sodnega varstva (členi 164–173) itd. Podobno velja tudi po Zakonu o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP),³⁰ v katerem je z obveznim kolektivnim upravljanjem sorodnih pravic izvajalcev (6. točka 9. člena) zagotovljeno profesionalno in osredotočeno varstvo teh pravic pod nadzorom pristojnih organov.

Ob takšni osnovni ustavni in zakonski zaslombi igralskih pravic v Sloveniji se je vendarle treba ukvarjati z GUI pri igralskem poklicu tudi na nižji ravni implementacije. Ker GUI na filmsko področje prinaša tudi prednosti in poenostavitve, je koristno z izvedbenimi pravili poskrbeti, da zadeve gladko tečejo v praksi v zadovoljstvo obeh strani, tj. igralcev in producentov. Takšna izvedbena pravila najdemo v Nemčiji v obliki že navedene sindikalne priloge TV FFS (sprejeta 12. oktobra 2024, začela veljati 1. marca 2025), pred tem pa v ZDA s sporazumom SAG-AFTRA (sprejet 6. decembra 2023, začel veljati 9. novembra 2023). Ali bodo lahko na podlagi prikazane ustavne in zakonske ureditve takšna sindikalna oz. cehovska pravila kdaj sprejeta tudi v Sloveniji, bo pokazal čas.

1. Uvod

Igralci in producenti kot pogodbene stranke priloge TV FFS uvodoma navajajo:

– da vključitev GUI na področju filmske produkcije prinaša priložnosti, pa tudi rizike;
– da spoznavajo možnosti uporabe GUI kot uporabnega orodja za optimizacijo produkcijskih dejavnosti in procesov;
– opozorila, da je po eni strani treba upoštevati umetniško svobodo ustvarjanja, po drugi strani pa svobodo opravljanja poklica v interesu filmskih izvajalcev in producentov, ki sodelujejo pri nastajanju filmskega dela;
– da se meje umetniške svobode – in končno tudi uporabe GUI – končajo zlasti z osebnostnimi pravicami igralcev (tj. zlasti s pravico na lastni podobi);
– da AV dela živijo od človeške ustvarjalnosti, predvsem igralci pa s svojo edinstveno sposobnostjo oživljanja čustev in pripovedi dajejo igranim filmom čustveno globino in pristnost;
– da učinki in možne gospodarske posledice razvoja GUI trenutno niso znani, zato so se sporazumeli, da bodo prilogo TV FFS vsakega pol leta skupaj evalvirali in po potrebi dopolnjevali ter da začne veljati 1. marca 2025 za nedoločen čas, odpovedati pa je ni mogoče pred 30. junijem 2026 in s štirimesečnim odpovednim rokom.

2. Osnovna načela

Po prilogi TV FFS velja osnovno načelo, da je za uporabo GUI na izvedbi igralcev praviloma potrebno njihovo izrecno pisno dovoljenje in da se za tako uporabo v določenih primerih plača (dodatno) nadomestilo. Obenem priloga določa izjeme od tega načela, upoštevajoč specifiko filmske produkcije (št. 3.1).

3. Izvedbe igralcev in glavni primeri uporabe GUI

Priloga TV FFS igralske izvedbe definira kot zunanji telesni videz in njegovo igralsko oblikovanje (npr. z mimiko, gestami, hojo, držo telesa, aktivnim in reaktivnim delovanjem itd.) ter akustično predstavo glasu z igralskim vodenjem glasu in govora (št. 2.2).

Priloga TV FFS ureja naslednje primere uporabe GUI:

a) digitalna predelava (nem. digitale Veränderung, ang. digital alteration)

Obsega s pomočjo GUI izdelano predelavo ali preoblikovanje zunanjega videza ali vizualno in/ali akustično izražene izvedbe igralca (št. 2.3).³¹ Glede igralčevih dovoljenj priloga TV FFS razlikuje med predelavami, ki so v skladu z vsebino scenarija, in tistimi, ki niso. V prvem primeru (točka 3.2.1) vsaka z GUI generirana bistvena sprememba starosti, telesnih mer, zunanjega videza ali glasovne izvedbe zahteva posebno dovoljenje igralca (razen če sledi smislu scenarija ali vloge ali drugim izjemam iz št. 3 priloge).³² V drugem primeru (št. 3.2.2) je potrebno dovoljenje igralca, če gre za bistvene odklone opisanih lastnosti ali druge težke digitalne predelave s pomočjo GUI od prvotno zapisanega ali snemanega dogajanja (veljajo enake izjeme kot v prvem primeru). Prav tako velja izjema (in torej dovoljenje igralca ni potrebno) za t. i. digitalne prilagoditve izvedbe (št. 3.2.3), ki so v skladu z običaji stroke ter v mejah zakonskega varstva pred skazitvami, če prilagoditve potekajo v fazi postprodukcije, kot so montaža in druga preoblikovanja, z namenom:

– popravkov ali kvalitativnega izboljšanja posnetega filmskega gradiva (npr. color grading),
– kostumov,
– krajšanja timinga ali hitrosti,
– neprekinjenosti (continuity),
–redukcij hrupa,
– razumljivosti,
– (o-)tona, oblikovanja zvoka (sound design), mešanja tonov,
– dodatkov učinkov VFX ali filtrov,
– sprememb za upoštevanje ostalih (strožjih zakonskih) predlog in pravil stroke,
– varstva mladoletnikov,
– ratinga (za več občinstva),
– tudi nebistvenih prilagoditev dialogov ali dogajanja.

Brez posebnega dovoljenja igralca se lahko digitalna predelava izvede tudi zaradi naknadne sinhronizacije (dubbing), prilagoditve ustnic, mimike ali druge telesne govorice zaradi sinhronizacije filma v drug jezik ali različne prilagoditve na druga licenčna tržišča (št. 3.2.4).

b) digitalna replika (nem. digitale Nachbildung ali Replikat, ang. digital replica)

Predstavlja s pomočjo GUI izdelano digitalno reprodukcijo glasu in/ali zunanjega videza igralca, ki služi temu, da

(i) se igralec virtualno pojavi v prizorih AV produkcije, ki dejansko niso bili posneti z njegovo udeležbo in ki

(ii) dajejo vtis, da gre pri reprodukciji glasu in/ali videzu za samega igralca (št. 2.5 priloge TV FFS).³³

Replike lahko nastanejo tudi s pomočjo digitalnega zajemanja gibanja (ang. motion capture, št. 2.6, št. 3.4). Za razliko od preostalih treh primerov je glavna značilnost replike njen predmet, saj obsega podobo in glas igralca, ne pa tudi njegove izvedbe. Ta razlika je pomembna, saj je pravno varstvo zagotovljeno z osebnostnimi pravicami igralca (zlasti na njegovi podobi, glasu), ne pa tudi s sorodnimi pravicami (na njegovi izvedbi).

Priloga TV FFS določa obveznost producenta, da za ta primer GUI pridobi dovoljenje igralca. Producentova obveznost je neodvisna od tega, ali je replika nastala med angažmajem igralca za konkretno AV produkcijo ali ne, s fizično udeležbo igralca ali brez nje (tj. na osnovi predobstoječih slikovnih/zvočnih posnetkov in torej neodvisno od konkretne AV produkcije, št. 3.1.2). V zadnjem navedenem primeru mora biti izdano dovoljenje v ločenem sporazumu in v pisni obliki (torej e-pošta ne zadošča, kot to velja pri digitalnih predelavah, št. 3.2.1, št. 3.2.2), opredeliti je treba tudi namen uporabe replike (v kateri novi produkciji in kateri novi vlogi)...

Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Miha Trampuž: Filmski igralci, generativna umetna inteligenca (GUI) je tu!

>> ali na portalu Pravna Praksa, št. 39, 2025

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
--------------------