Čemu se pri posredovanju informacij javnega značaja tako zelo zapleta?

Pogosto imam tudi »borbe« z RTV Slovenija, ki mi je večkrat odklonila posredovanje podatkov. Pred nedavnim pa se je odločila, da mi zahtevanih IJZ ne posreduje, ker naj bi izvajal »šikaniranje« in naj bi s tem celo oviral »delovni proces«. Ker sem ravno prejel odločbo Informacijskega pooblaščenca (IP), ki je argumente RTV zavrnil, se mi zdi prav, da dopolnim svoj pogled na to. Tretji aktualni primer pa je, da mi tudi Center za evropsko prihodnost (CEP), ki so ga ustanovile državne institucije, ne želi posredovati niti najosnovnejših aktov o organizaciji. Gre za to, da so se v medijih pojavile novice, da naj bi bil ustanovljen nek »inštitut Trivelis«, in to na način, da je bil splošni vtis, da gre za pravno osebo, kar pa v resnici ni.² Tudi v tem primeru se je IP odzval in zahteval dokumente, da bo lahko presodil, ali je zavrnitev upravičena.

Ne pa ne, prav nobenega dokumenta o nakupu stavbe na Litijski vam ne bomo posredovali! Vsaj do konca sojenja!

V primeru pridobivanja kakršnegakoli dokumenta v zvezi z nakupom Litijske s strani ministrstva za pravosodje leta 2023 ni nič novega. Tako lahko ugotovim, da je bila tolažba IP izpred skoraj dveh let, da bo »končno poročilo nekega dne dostopno javnosti«, res samo tolažba! Da nekoč, nekoč pa bomo le zvedeli, kaj so revizorji ugotovili! V prispevkih v PP sem povzel dogajanje z zavračanjem na osnovi mnenja NPU, da »bi razkritje vsebine dokumentacije ogrozilo in škodovalo izvedbi njihovih predkazenskih postopkov«, ker naj bi bili v dokumentaciji tudi osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, in podatki, ki so pridobljeni zaradi kazenskega pregona. Na absurdnost tega argumenta sem že tedaj opozoril, tako da tega ne bi ponavljal.

Ker pa se stvari spreminjajo, sem še naprej zahteval dokumente. Malo zaradi tega, ker je vsakomur jasno, da se znotraj (pred)kazenskega postopka verjetno dogajajo spremembe in nekateri dokumenti ali podatki, katerih razkritje bi v določeni fazi postopka res lahko ogrozilo izvedbo, ob nadaljevanju preiskave morda ne predstavljajo več težave, sem v sicer velikih časovnih razmikih ponavljal svoje zahteve. Tudi zaradi tega, ker se je zadeva preselila z NPU na Specializirano državno tožilstvo, ki je 14. novembra 2025 na sodišče končno vložilo zahtevo za sodno preiskavo. Rezultat je bil v vseh osmih primerih enak. Popolna zavrnitev! Pri čemer vsi trije, ki so podajali mnenja (v bistvu prepoved posredovanja), niso pojasnili, razkritje katerih podatkov bi v resnici lahko ogrozilo izvedbo predkazenskega postopka.

Ker sem prepričan, da je bila potrditev IP, da se mi ne posreduje dokumentov (niti ne z zakritimi morebitnimi spornimi deli), sporna, sem vložil pritožbo na upravno sodišče. Žal seveda tu naletimo na problem, na katerega je nedavno opozoril tudi dr. Blaž Kovačič Mlinar, namreč da smo se nekako navadili, da sodišča presojajo zelo zelo dolgo. Pa ne mislim samo, da bo tudi ta razsodba glede blokade IJZ za Litijsko morda sprejeta šele čez leto dni. Z upanjem, da bo sodišče ugotovilo, da imamo državljani pravico izvedeti okoliščine delovanja državnih organov, in to z dokumenti. Usodno zamujanje velja tudi za postopek proti obdolženim. Meni je povsem jasno, da odlaganje sojenja ob vseh znanih dejstvih (odkritja novih dejstev po mojem ni mogoče pričakovati) nikakor ni koristno. Verjetno bo na sojenju večkrat izrečeno »se ne spomnim«, kot bi bilo, če bi bilo sojenje že za nami. Stranska škoda pa seveda je, da javnost tudi zelo »nedolžnih« dokumentov, v katerih skoraj zagotovo ni informacij, ki bi recimo v tej fazi kakorkoli ogrozile postopek, ne dobi. No ja, za nekatere vpletene politike morda niti ne tako »nedolžnih«.

Ker je moj način delovanja tudi tak, da stvari pripeljem do absurda, sem nazadnje zahteval samo naslovnico, kazalo, uvod in povzetek investicijskega elaborata za nakup, ki ga je naredilo podjetje JHP d.o.o. Vendar: ne boste verjeli, tudi razkritje teh nekaj strani bi po mnenju Ministrstva za pravosodje in sodišča lahko ogrozilo kazenski postopek. Res verjamete to? Zdaj sem zahteval samo naslovnico in kazalo. Vsaj to potrebujem, da bi ugotovil avtorje in morda iz kazala videl, ali je bil investicijski program pripravljen skladno z uredbo. Na osnovi tega dokumenta je namreč ministrstvo za finance že en delovni dan po prejemu investicijskega programa izdalo soglasje za uvrstitev nakupa v Načrt razvojnih programov. Ko je to dobesedno preko noči potrdila še vlada, so bili podani vsi pogoji za dokončanje nečedne »rabote« kar velikega števila ljudi. Odziva MP, morda tudi sodišča in IP, na to res izjemno skrčeno zahtevo v času pisanja še nimam.

Kako si upate zahtevati dokumente, na podlagi katerih se odločajo člani Sveta RTV, ali celo nadzirati, kaj počne uprava! Ali ne veste, da s tem ogrožate pripravo programov?

Vodstvo RTV se je odločilo, da bi me blokiralo v mojih zahtevah za dokumente, na osnovi katerih bi bolje poznali delovanje javnega zavoda, ki nima nobenega določenega nadzornega organa. To vem, ker sem skušal ugotoviti, kdo bi lahko kakorkoli reagiral, če Svet RTV sprejme sklep, ki je zelo verjetno v nasprotju z zakonsko ureditvijo. Iz odgovorov predvsem Ministrstva za kulturo izhaja, da nihče, razen naknadno morda Računskega sodišča! Torej je edini resni nadzor »zainteresirane« javnosti. Zaradi tega, ker sem v preteklosti, ravno tudi na osnovi prejetih IJZ, opozarjal na nepravilnosti in tudi dosegel nekaj sprememb, sem 2. oktobra 2025 zahteval, da se mi posredujejo dokumente, na podlagi katerih odločajo člani Sveta RTV in članice njegovega Finančnega odbora. Skratka nekaj povsem normalnega. Odziv vodstva pa je bil zame daleč od normalnosti.

Petega novembra, torej po več kot mesecu dni, so izdali zavrnilno odločbo, ker naj bi RTV »prekomerno zasipaval z zahtevami, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč tudi na vseh njegovih delovnih področjih«! To naj bi celo povzročalo »predvsem veliko kadrovsko obremenitev, tako da je ogroženo že redno delo organa«. Da tako rekoč ne zmorejo pripravljati radijskih in televizijskih oddaj! Pravzaprav naj bi želel škodovati RTV, saj so zapisali, da moje ravnanje kaže na »zlorabo«. Ki jo celo skušajo prikazati z besedami, da moje ravnanje »kaže na vzorec ravnanja, ki nima stvarnega namena pridobitve konkretne informacije, temveč povzroča administrativne in organizacijske nevšečnosti«! Skratka, da naj bi ravnal »šikanozno«.

Šikanozne zahteve za podatke RTV SLO?

Ker gre za morda precedenčni primer, si je IP za odgovor vzel nekoliko več časa, vendar je 6. maja 2026 z odločbo ugodil moji pritožbi in RTV naložil, da moje zahteve ponovno obravnava. Pri tem je pomembno, da je zelo podrobno utemeljil, zakaj sprejema takšno odločitev:

– RTV ni z ničimer konkretno izkazal, da bi priprava zahtevanih podatkov vplivala na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo;
– RTV ni izkoristil možnosti, da se v primeru zahtevnejših zahtev podaljša rok za 30 delovnih dni;
– da sem zahteval celo manjši obseg IJZ kot v znanem judikatu Upravnega sodišča, št. II U 339/2022-21, pri katerem sodišče ni ugotovilo, da bi šlo za zlorabo;
– RTV ni utemeljil količine dela, ki bi bila potrebna za ugoditev zahtevi prosilca;
– da je treba institut zlorabe pravice dostopa do IJZ presojati v vsakem posameznem primeru posebej in ob upoštevanju splošnega načela ZDIJZ, da so IJZ dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju;
– da nisem pri svojih zahtevah kršil kakšnega od kriterijev, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi;
– IP dvomi, da bi izpolnitev mojih zahtev ovirala delovanje RTV;
– nesporno je, da je zagotovitev IJZ absolutna prednost in da si morajo organi, torej tudi RTV, zagotoviti kadrovske možnosti za izpolnjevanje zahtev (»Dejstvo, da ima organ v tajništvu sveta zaposleno le eno osebo, pa samo po sebi ne pomeni, da med okvirno 2.000 zaposlenimi ni nikogar, ki bi tej osebi lahko pomagal pri pripravi dokumentov, ki so predmet obravnavanih zahtev prosilca«).³

Pri tem se je IP oprl tudi na razsodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi T-2/03 in zadevi T-14/98, Hautala proti Svetu. Ob tem je IP svojo odločitev utemeljil tudi s primerjavami mednarodnih razsodb (Irske in Velike Britanije). RTV-ju je dodal tudi ustrezna (obvezna) navodila...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Igor Kadunc: Čemu se pri posredovanju informacij javnega značaja tako zelo zapleta?

>> ali na portalu Pravna Praksa, št. 20, 2026

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
-----------------------------