Nov zakon zaradi bolj pregledne ureditve podeljevanja koncesij, jasnejše opredelitve mineralnih surovin kot rudnega bogastva, ki je naravni vir v lasti države, njihovega raziskovanja in izkoriščanja ter odprave administrativnih ovir, z dnem svoje uveljavitve razveljavlja istoimenski zakon iz leta 1999.
V prvem, splošnem delu so poleg vsebine in namena zakona pojasnjeni pojmi, ki se v zakonu uporabljajo, določene vrste mineralnih surovin (energetske, kovinske, nekovinske in ostale) ter pogoji za pridobitev statusa nosilca rudarske pravice, za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, ter za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del.
Ena od poglavitnih rešitev zakona je izvajanje iskanja mineralnih surovin zgolj z dovoljenjem, torej za iskanje ni več potrebna koncesija, ki pa bo še vedno potrebna za njihovo izkoriščanje. Iskanje mineralnih surovin je tudi eden od novih pojmov, opredeljenih v 2. členu zakona, in sicer pomeni geološko pregledovanje terena, vzorčenje kamnin ter raziskovanje zemeljskih struktur, ki se opravlja z namenom najti ležišča mineralnih surovin. Iskanje mineralnih surovin je prosto, če se z njim ne povzroči škoda tretjim osebam, ter če se v primeru iskanja s pomočjo vrtine globine 30 m ali več pred začetkom iskanja preveri, da v geološki strukturi, v kateri se namerava izvesti vrtino, ni ležišč premoga ali ogljikovodikov in da vrtina ne preseže globine 300 m (5. člen). Raziskovanje mineralnih surovin je podrobneje urejeno v tretjem delu zakona, kjer so urejeni tudi pogoji za izvajanje raziskovanja in prenehanje raziskovanja, bistveno pa je tudi razlikovanje raziskovanja od izkoriščanja mineralnih surovin.
Izkoriščanje mineralnih surovin (IV. del) pomeni izvedbo del, katerih namen je pridobivanje, obogatitev in uskladiščenje mineralnih surovin. Izkoriščanje se lahko izvaja le na podlagi koncesije za izkoriščanje, ki se praviloma podeli na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta in javnega razpisa, brez javnega razpisa pa le v primerih, ki jih v 34. členu določa zakon. Za pridobitev rudarske pravice mora pravna ali fizična oseba izpolnjevati v 6. členu določene pogoje, pri čemer dovoljenja ne more pridobiti, če ima neporavnane obveznosti iz davkov in drugih javnih dajatev, ki so v zvezi s prejšnjimi njenimi izvajanji rudarskih del, ali je bil zoper njo uveden stečajni postopek, postopek prisilne poravnave ali likvidacije oziroma če je bila pravnomočno obsojena za kazniva dejanja, ki so v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin.
Skladno z načelom zakona, da se prepreči izkoriščanje mineralnih surovin na črno, so opredeljeni pogoji za izdajo rudarskega koncesijskega akta, postopek izdaje in vsebina akta, izkoriščanje pa je dovoljeno le na območjih, ki so kot taka opredeljena v prostorskih aktih ter ne smejo segati na območja, ki so varovana ali zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kmetijskih zemljišč in gozda oziroma varstvo nepremične kulturne dediščine. V 6. členu zakona je prav tako jasno določeno, da raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin z namenom vbrizgavanja in shranjevanja ogljikovega dioksida ni dopustno.
Nov zakon prav tako odpravlja administrativna bremena in tako omogoča hitrejše sklepanje koncesijskih pogodb izbranim kandidatom, po novem pa prav tako nosilcu rudarske pravice po pridobitvi dovoljenja za raziskovanje ali izkoriščanje ni treba več pridobivati posebnega dovoljenja za vsako posamezno rudarsko delo.
Vsi, ki so udeleženi pri izvajanju rudarskih del, morajo imeti zavarovano svojo odgovornost za neposredno škodo, ki lahko nastane tretjim osebam in ki lahko izvira iz njihovega dela in njihovih pogodbenih obveznosti. Zavarovanje odgovornosti morajo imeti sodelujoči skladno s 121. členom urejeno pred začetkom opravljanja dejavnosti ter ves čas poslovanja, zakon pa določa tudi minimalne višine letne zavarovalne vsote.
Zakon v zvezi z določenimi vprašanji, kot so npr. zaščita in varstvo okolja ter varstvo kulturne dediščine, pogoji za izvajanje sanacijskih in drugih rudarskih del ipd. se uporabljajo področni zakoni, kot so Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), Zakon o ohranjanju narave (ZON) in Zakon o graditvi objektov (ZGO-1).
Pripravila: mag. Jasmina CigrovskiČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
