Za izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije je upravičen predlagatelj lahko le lastnik objekta na naslovu, kjer ima v sodnem registru vpisan poslovni naslov tisti subjekt, za katerega se predlaga izbris iz sodnega registra. Vendar pa mora upravičen subjekt v tem primeru podati vlogo za izbris – zgolj umik soglasja za prijavo poslovnega naslova in sedeža se ne more šteti za predlog za izbris.
Višje sodišče je s sklepom Cpg 98/2017 poudarilo, da Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) glede prenehanja pravnih družb z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije določa izjemo od siceršnjega pravila prenehanja pravnih oseb z likvidacijo. Zaradi zaščite upnikov se siceršnje določbe zakona glede prenehanja pravnih oseb ne uporabljajo smiselno tudi za ta postopek, temveč velja, da je skladno s 433. členom ZFPPIPP upravičen predlagatelj za izbris iz sodnega registra brez likvidacije lahko le lastnik objekta na naslovu, kjer ima v sodnem registru vpisan poslovni naslov tisti subjekt, za katerega se predlaga izbris iz sodnega registra.
V zadevi, ki jo je sodišče preučevalo, je predlog za izbris vložil subjekt vpisa sam, kar je nedopustno že iz namena zakonske ureditve 7. poglavja ZFPPIPP, torej varstva upnikov, pa tudi zato, ker v skladu z jasno določbo 433. člena subjekt vpisa ne more biti upravičen predlagatelj.
Sodišče je dalje poudarilo, da v primerih, ko izbrisa ne predlaga upravičeni predlagatelj, sodišče o začetku postopka izbrisa odloča po uradni dolžnosti, vendar na podlagi obvestil iz 428. člena ZFPPIPP. Gre za obvestila, ki jih sodišču pošljejo Agencija RS za javnopravne evidence in storitve oziroma sodišča, državni organi ter osebe z javnimi pooblastili o tem, ali je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in ali je izpolnila vse svoje obveznosti (428. člen ZFPPIPP).
V drugi zadevi je sodišče poudarilo, da mora sodišče za izbris subjekta iz sodnega registra prejeti zahtevek za to opravilo. V zadevi IV Cpg 469/2022 se je namreč zgodilo, da je sodišče začelo postopek izbrisa brez likvidacije zgolj na podlagi prejetega umika soglasja za prijavo poslovnega naslova in sedeža.
V pritožbenem postopku je višje sodišče pritrdilo pritožnici, da iz njene vloge – to je obvestila sodišču o preklicu oziroma umiku soglasja za prijavo poslovnega naslova in sedeža – ni mogoče sklepati, da je predlagateljica po vsebini predlagala izbris zavoda iz sodnega registra brez likvidacije.
Bistveni del vloge pritožnice je bil namreč predlog, da sodišče pravno osebo po njenem zastopniku pozove k spremembi poslovnega naslova in sedeža ter iz registra izbriše poslovni naslov in sedež na naslovu, vpisanem v sodni register. Zato je že v izhodišču zmotno materialnopravno stališče v izpodbijanem sklepu registrskega sodišča, da je bil predlagan izbrisni postopek po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ker iz vsebine vloge predlagateljice slednje ne izhaja.
Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča registrskega sodišča je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena > Zakona o sodnem registru – ZSReg).
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
