V primerih, ko oškodovanec za zastopanje pooblasti pooblaščenca, ki se naroka udeleži, ni mogoče sklepati, da nima interesa za kazenski pregon. Navzočnost pooblaščenca namreč izkazuje ravno nasprotno, torej da oškodovanec od predloga za kazenski pregon ne odstopa in da ima za izvedbo kazenskega postopka interes.
Sodišče prve stopnje je obravnavalo kazensko zadevo – kaznivo dejanje grožnje po 135. členu > Kazenskega zakonika (KZ-1), ki naj bi bilo storjeno na škodo oškodovancev A. A., C. C., Č. Č. in D. D. Navedene oškodovance je v kazenskem postopku zastopal pooblaščenec – odvetnik. Vsi oškodovanci so po svojem pooblaščencu v postopku priglasili tudi premoženjskopravni zahtevek.
Sodišče prve stopnje je navedene oškodovance povabilo na glavno obravnavo kot priče ter jih v vabilu opozorilo, da bo v primeru, da na glavno obravnavo ne pridejo, štelo, da so predlog za pregon umaknili, in bo kazenski postopek ustavilo oziroma obtožbo zavrnilo. Ker oškodovanci na glavno obravnavo 17. 8. 2022 niso pristopili, je sodišče prve stopnje štelo, da svojega izostanka niso opravičili, in je zato uporabilo domnevo o umiku predloga za pregon ter izdalo izpodbijani sklep o ustavitvi kazenskega postopka v skladu s tretjim odstavkom 306. člena > Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
Državni tožilec je v pritožbi zoper takšno odločitev navedel, da so oškodovanci izkazali interes za kazenski postopek. Prav tako je poudaril, da je bil na glavni obravnavi prisoten pooblaščenec oškodovancev, kar naj bi izkazovalo njihov interes za kazenski pregon. Dodatno je državni tožilec poudaril, da je bila oškodovanka A. A. v času storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja (23. 4. 2022) še mladoletna, zato bi se moral uporabiti 15.a člen KZ-1, na podlagi katerega se glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe kazenskega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilec preganja po uradni dolžnosti. Zato državni tožilec zaključuje, da se za osebe, ki so bile v času storitve kaznivega dejanja mladoletne, ne morejo uporabiti določbe tretjega odstavka 306. člena ZKP o presumpciji umika predloga za kazenski pregon.
Višje sodišče je s sklepom opr. št. 35477/2022 pritrdilo razlogovanju državnega tožilca. Najprej je poudarilo, da za tedaj mladoletno A. A. ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 306. člena ZKP, zato zanjo že na tej podlagi umik predloga za kazenski pregon ni mogoč. Pravilna pa so tudi pritožbena izvajanja v smeri, da v primerih, ko oškodovanec za zastopanje pooblasti pooblaščenca, ki se naroka udeleži, ni mogoče sklepati, da nima interesa za kazenski pregon. Navzočnost pooblaščenca namreč izkazuje ravno nasprotno, torej da oškodovanec od predloga za kazenski pregon ne odstopa in da ima za izvedbo kazenskega postopka interes.
Pritožbeno sodišče je prav tako poudarilo, da se zakonska domneva odstopa od pregona aktivira samo v primeru res jasno izražene odsotnosti oškodovančevega interesa za pregon. V konkretnem primeru, ko je na naroku za glavno obravnavo bil navzoč pooblaščenec vseh oškodovancev, ki je pred tem za vse oškodovance vložil premoženjskopravne zahtevke in na samem naroku tudi skušal opravičiti odsotnost ene od oškodovank, ni mogoče govoriti o jasno izraženi odsotnosti oškodovančevega interesa za pregon. Zato izostanek oškodovancev z glavne obravnave ne more imeti za posledico domneve umika predloga za pregon. Sodišče je ob tem še poudarilo, da lahko imajo procesni udeleženci v kazenskem postopku več vlog, tako imajo v konkretnem primeru oškodovanci tudi status priče, pri čemer ima sodišče v primeru neopravičene odsotnosti priče na voljo razpoložljive ukrepe, predvidene z ZKP za zagotovitev njihove navzočnosti na glavni obravnavi. Izostanek oškodovancev pa po drugi strani glede na navzočnost njihovega pooblaščenca v konkretnem primeru ne izpolnjuje pogojev za uporabo domneve o umiku predloga za pregon.
Višje sodišče je zaključilo, da je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da se zaradi neopravičenega izostanka oškodovancev šteje, da so ti umaknili predlog za pregon, ter je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
