Mednarodno kazensko sodišče v Haagu
Mednarodno kazensko sodišče (Sodišče), ki je ustanovljeno na temelju Rimskega statuta (Statut), nima univerzalne pristojnosti. Sodišče je pristojno za pregon hudodelstev, ki so storjena na ozemlju držav pogodbenic Statuta, in za kazniva dejanja oseb, ki so državljani pogodbenic Statuta. Ukrajina ni ratificirala Statuta in tako ni država pogodbenica. Vendar pa Statut dopušča izvajanje pristojnosti Sodišča, tudi če država, ki ni pogodbenica Statuta, sprejme pristojnost Sodišča z izjavo, ki jo vloži pri tajniku Sodišča.1 Ukrajina je vložila dve izjavi, v katerih je sprejela pristojnost sodišča nad domnevnimi hudodelstvi po Statutu, ki so se zgodila na njenem ozemlju. Ti izjavi pokrivata obdobje od 21. novembra 2013 za nedoločen čas z namenom, da so zajeta tudi aktualna domnevna hudodelstva.2
Kar zadeva izvajanje pristojnosti Sodišča, načeloma države pogodbenice same zaprosijo tožilca, da sproži preiskavo v njihovi situaciji. Ker Ukrajina ni država pogodbenica, ji ta možnost ni na voljo. Preiskavo je v takšnem primeru možno sprožiti na pobudo tožilca (proprio motu) ali pa na zahtevo drugih držav pogodbenic Statuta.3 V prvem primeru je tožilec dolžan zaprositi predobravnavni senat za odobritev preiskave,4 v drugem primeru pa takšna odobritev ni potrebna.5
Tožilec je takoj po začetku vojne, 28. februarja 2022, izjavil, da bo sprožil preiskavo o morebitnih hudodelstvih v Ukrajini, in napovedal, da bo od predobravnavnega senata zahteval odobritev preiskave. Vendar pa to ni bilo potrebno, saj je med 1. in 21 marcem 43 pogodbenic Statuta, vključno s Slovenijo, situacijo v Ukrajini posredovalo sodišču. To je tožilcu omogočilo, da je 2. marca uvedel preiskavo o domnevnih hudodelstvih, ki jih je na ozemlju Ukrajine storila katerakoli oseba od 21. novembra 2013 dalje.
Treba je opozoriti, da Sodišče ni pristojno za pregon vseh domnevnih hudodelstev, temveč lahko preganja le najtežja hudodelstva, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto. To so genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in hudodelstvo agresije.6 Ker Statut ne dovoljuje sojenja v odsotnosti, je torej treba domnevnega storilca aretirati in ga predati Sodišču. Sodišče pa kot pravosodna institucija nima lastne policije ali izvršilnega organa, zato se zanaša na sodelovanje z državami po vsem svetu, zlasti pri izvajanju aretacij in predaji aretiranih oseb sodišču ter tudi pri izvrševanju kazni.
Da bi preiskavo hudodelstev v Ukrajini izvedel čim boj učinkovito, je tožilec zaprosil države za pomoč. Kar nekaj držav se je že odzvalo in prispevalo ali finančno ali pa z angažiranjem domačih strokovnjakov, ki naj bi pomagali pri preiskavi.7 Slovenija je maja 2022 v posebni sklad tožilstva Sodišča nakazala prostovoljni prispevek v višini 50.000 EUR. Preučitev možnosti za dodatno podporo delovanju Sodišča v obliki napotitve strokovnjakov je še vedno v teku. Slovenija se je tudi pridružila skupini prijateljev za odgovornost po agresiji na Ukrajino, ki služi kot neuradni forum za zagotavljanje odgovornosti za mednarodna hudodelstva v Ukrajini.
Posebni tribunal za pregon hudodelstva agresije
Kot rečeno, ima Sodišče po Statutu pristojnost za pregon genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in hudodelstva agresije. To je sicer bilo vključeno v Statut, vendar so se pogodbenice o njegovi definiciji dogovorile šele leta 2010 in nato sedem let kasneje aktivirale izvrševanje pristojnosti nad tem hudodelstvom. Hudodelstvo agresije pomeni kršitev prepovedi uporabe sile, kot so invazija in napad z oboroženimi silami ene države na ozemlje druge države, priključitev ozemlja, bombardiranje itd. Takšno dejanje mora biti po naravi, teži in obsegu očitna kršitev Ustanovne listine ZN, ki jo storijo osebe, ki so odgovorne za politično in vojaško delovanje države.
Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Miša Zgonec Rožej: Vojna v Ukrajini: možne poti do odgovornosti za mednarodna hudodelstva
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 37, 2022
>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
------------------------------------------------
Opombe:
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
