Za obdavčitev izplačila odškodnine za vse pravno priznane oblike nepremoženjske škode veljajo enaka pravila, kot veljajo za obdavčitev odškodnin, opredeljenih v 5. točki 27. člena Zakona o dohodnini.
Z odločbo št. U-I-26/20 je Ustavno sodišče konec septembra letos ugotovilo, da je 5. točka 27. člena > Zakona o dohodnini (ZDoh-2) v neskladju z Ustavo RS ter Državnemu zboru dalo leto dni časa za odpravo neskladja.
V revizijskem postopku je predlagatelj navedel, da bi se davčna oprostitev po 27. členu uporabila tudi v primeru odškodnine za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic. Navedel je, da 27. člen sicer med davčne oprostitve uvršča odškodnine na podlagi sodbe sodišča zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali škode na osebnem premoženju, vključno z zamudnimi obrestmi, razen odškodnine, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. Med te je mogoče šteti tudi odškodnine zaradi osebnih poškodb ali poškodovanja osebnega premoženja, izplačane na podlagi sodne ali izvensodne poravnave, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, in če odškodnina ne presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih.
Predlagatelj je navedel, da bi morala biti tudi odškodnina, izplačana revidentki za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic, všteta v osnovo za odmero dohodnine po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2. Predlagatelj je tudi opozoril, da ni razumnega razloga za razlikovanje v davčni obravnavi navedenih odškodnin za nepremoženjsko škodo zgolj glede na vrsto sodišča, ki je odškodnino prisodilo.
Ustavno sodišče je v svoji odločbi najprej ponovilo, katere vrste odškodnine ZDoh-2 šteje za neobdavčljive. Poudarilo je, da so te vrste odškodnin določene taksativno, kar pomeni, da oprostitev plačila dohodnine velja le za primere, ki so v navedeni določbi izrecno našteti (numerus clausus). Če zakonodajalec kot način normiranja izbere taksativno normiranje, se šteje, da so vsi primeri, ki jih je hotel s posameznim predpisom urediti, urejeni, za druge pa ta predpis ne velja oziroma se zanje ne uporablja. Tako normiranje tudi izključuje vsako možnost uporabe analogije kot metode razlage pravnih pravil.
Sodišče je ugotovilo, da terminologija 5. točke 27. člena ZDoh-2 ni izostrena, saj uporabljeni pojmi v odškodninskem pravu niso splošno uveljavljeni. Kot izhaja iz zakona, za oprostitev plačila dohodnine po 27. členu ZDoh-2 ni pomembna vrsta pravno priznane nepremoženjske škode, temveč vzrok nastanka. Če je nepremoženjska škoda (telesne ali duševne bolečine ali strah) v posameznem primeru posledica telesne poškodbe, bolezni ali smrti, oškodovanec od odškodnine za tako škodo dohodnine ne plača. Če je pravno priznano nepremoženjsko škodo povzročila katera druga okoliščina (npr. objava članka kot v obravnavnem primeru), pa je taka odškodnina obdavčljiva z dohodnino.
Vendar pa bi skladno z načelom enakosti (14. člen Ustave RS) ter načelom enakomerne porazdelitve davčnega bremena plačila dohodnine pod enakimi pogoji položaj oškodovanca – davčnega zavezanca moral biti enak ne glede na vzrok nastanka škode. Sodišče ugotavlja, da sta položaja oškodovancev glede na predmet pravnega urejanja (tj. obdavčitev fizične osebe z dohodnino), ki jim je na podlagi sodbe, sodne ali izvensodne poravnave izplačana odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki je posledica telesne poškodbe, bolezni ali smrti, in oškodovancev, ki jim je na taki podlagi izplačana odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki izvira iz kakšnega drugega vzroka (npr. objave članka), enaka.
Ustavno sodišče ni sledilo razlagi Vlade RS, da je takšna ureditev potrebna v izogib morebitnim zlorabam pri obdavčitvi odškodnin. Poudarilo je, da mora v tem primeru davčni organ preveriti, da izvensodna poravnava ni bila sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank in da odškodnina ne presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih.
Ker je Ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost 27. člena ZDoh-2, je zakonodajalcu naložilo njeno odpravo v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pripravila: mag. Jasmina PotrčČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Spoznajte LEXI
Ni vključena v vaš paket
