Uredba št. 261/2004 določa skupna pravila glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov. Uredba se nanaša tako na redne kot na posebne zračne prevoze in na lete iz države članice EU v druge države in obratno – če ta let zagotavlja prevoznik Skupnosti.
Sodišče EU je v preteklosti že razlagalo, da je skladno z 2. členom Uredbe št. 261/2004 odškodninsko odgovoren dejanski letalski prevoznik in ne tudi letalski prevoznik, ki je letalo z osebjem dal v najem drugemu ponudniku (tako sodba v zadevi št. C-532/17), ter tudi da letalski prevoznik ni odgovoren za škodo zaradi zamude, ki je nastala zaradi nenačrtovanega vmesnega pristanka, če sta bila kraja vzleta in pristanka v skladu z načrtovanima (tako sodba v zadevi št. C-32/16).
V začetku oktobra letos pa je Sodišče EU v zadevi C-436/21 ugotavljalo, ali lahko potnik uveljavlja odškodninsko odgovornost za zamudo pri letih, ki so jih opravili različni letalski (med seboj nepovezani) prevozniki, če je ta let združila potovalna agencija.
Potnica je pri potovalni agenciji kupila elektronsko letalsko vozovnico za prevoz iz Stuttgarta v Kansas City, sestavljen iz treh letov. Prvi let, in sicer od Stuttgarta do Züricha, je opravila družba Swiss International Air Lines, druga dva – od Züricha do Filadelfije in od Filadelfije do Kansas Cityja, pa družba American Airlines. Potovalna agencija je poleg tega izdala račun z navedbo skupne cene za celotno navedeno pot in za vrnitev, na vozovnici pa je bila navedena enotna številka rezervacije za celoten let. Leta od Stuttgarta do Züricha in od Züricha do Filadelfije sta potekala kot načrtovano, let od Filadelfije do Kansas Cityja pa je imel ob prihodu več kot štiriurno zamudo. Skladno z Uredbo št. 261/2004 je potnica zahtevala odškodnino za zamudo, saj je imel let več kot triurno zamudo. Pri določanju v sporu se je Nemško zvezno vrhovno sodišče za pomoč obrnilo na Sodišče EU.
Sodišče EU je najprej razložilo pojem »vmesni let za zvezo«, ki sta dva ali več letov in sta predmet enotne rezervacije. Ob tem je opozorilo na prvi odstavek 3. člena uredbe, ki določa, da se uredba uporablja zlasti za potnike, ki odhajajo z letališča na ozemlju države članice, ter da tudi vmesni let za zvezo, ki se opravi s takega letališča, spada na področje uporabe iste uredbe (tako je odločilo Sodišče EU v zadevi C-502/18).
Sodišče je zavzelo tudi stališče, da pojem »vmesni let za zvezo« zajema tudi prevoz, sestavljen iz več letov, ki jih opravijo različni dejanski letalski prevozniki, med katerimi ni posebnega pravnega razmerja. Gre za primere, ko je te lete združila potovalna agencija, ki je za ta prevoz zaračunala skupno ceno in izdala enotno vozovnico. V tem primeru se šteje, da so bili leti rezervirani znotraj enotne rezervacije.
Sodišče je zaključilo, da lahko potnik, ki je odletel z letališča na ozemlju države članice in čigar let je imel ob prihodu v namembni kraj zadnjega leta veliko zamudo, uveljavlja pravico do odškodnine na podlagi 7. člena Uredbe št. 261/2004.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
