Tožnik ni zatrjeval in še manj izkazal konkretnega aktivnega ravnanja toženke v smeri odtujitve stanovanja oziroma da bi toženka s svojim premoženjem razpolagala na način, ki bi verjetnostno potrjeval tožnikovo tezo, da bo uveljavitev tožnikove terjatve otežena oziroma onemogočena.
Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagal, da se toženki prepove odtujitev ali obremenitev nepremičnine. Ugotovilo je namreč, da čeprav je tožnik izkazal verjetnost obstoja terjatve, ni izkazal nevarnosti, da bo zaradi toženkinega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Zoper takšen sklep se je tožnik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, višje sodišče pa je s sklepom I Cp 1335/2022 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Višje sodišče je pritrdilo ugotovitvam sodišča prve stopnje, da tožnik ni trdil niti ni izkazal konkretnih aktivnih dejanj toženke v smeri zmanjševanja njenega premoženja, katerega namen naj bi bil onemogočiti tožniku uveljavitev terjatve. Potrdilo je ugotovitev sodišča prve stopnje, da dejstva, da je toženka ob sklepanju (prve) posojilne pogodbe leta 2018 tožniku pojasnila, da potrebuje denar za nakup manjšega stanovanja, v katero se bo preselila, ker bo stanovanje na naslovu … prepustila sinu, in da novega stanovanja še ni kupila, ne izkazujejo nevarnosti, ki bi potrjevala tožnikovo tezo, da bo uveljavitev terjatve, ki jo uveljavlja v tem postopku, otežena oziroma onemogočena. Pomembna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je pritožba ne izpodbija, da tožnik ni zatrjeval in še manj izkazal konkretnega aktivnega ravnanja toženke v smeri odtujitve stanovanja oziroma da bi toženka s svojim premoženjem razpolagala na način, ki bi verjetnostno potrjeval tožnikovo tezo, da bo uveljavitev tožnikove terjatve otežena oziroma onemogočena.
Kot neutemeljene je zavrnilo tudi pritožbene navedbe, da že okoliščina, da toženka ni poravnala prvega posojila, kaže na denarne težave toženke, zaradi katerih tožnik ne bo mogel uveljaviti svoje terjatve po tožbi, s tem da tožnik s temi navedbami niti ni utemeljeval predloga za izdajo začasne odredbe.
Višje sodišče je kot nedovoljene zavrnilo pritožbene novote, s katerimi je tožnik v pritožbi zatrjeval, da so izpolnjene predpostavke za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 270. člena > Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ker toženka s predlagano začasno odredbo ne bi utrpela nobene škode oziroma le neznatno, ker je njena nepremičnina že obremenjena s hipoteko na podlagi notarskega zapisa, zato pritožbeno sodišče teh novot na podlagi prvega odstavka 337. člena > Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ne sme upoštevati.
Na podlagi vsega navedenega je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
