c S

Slovenski volilni sistem: nenavadno razumevanje načela enakosti in odločujočega vpliva volivcev

14.09.2022 Volilni sistem v vsaki demokratično urejeni državi velja za temeljni pravni in politični institut, ki mora odražati širši družbeni konsenz, saj ga sestavlja niz pravnih pravil in načel, na podlagi katerih ljudstvo neposredno izvršuje svojo oblast. V Sloveniji trenutno veljavna volilna zakonodaja dopušča vsaj dve očitni anomaliji - popačeno izpeljavo načela enake volilne pravice in negacijo odločujočega vpliva volivcev na podelitev mandatov.

Da politična skupnost lahko deluje, morajo obstajati določena pravila, na podlagi katerih poteka vsaj osnovna koordinacija družbenega življenja in ki naj karseda učinkovito preprečujejo neželene posledice človeškega sobivanja. Pravna pravila seveda ne predstavljajo edinega normativnega sistema, vendar je dobrobit njihovega obstoja tolikšna, da si v praksi le težko zamislimo skupnost, ki se ne bi tako ali drugače opirala nanje, ko gre za vprašanje koordinacije oz. regulacije družbenih odnosov. Od tod znana latinska maksima ubi societas, ibi ius. Moderna teorija države pravotvornost veže na državo, zato velja, da je med modernim pravom in državo vzpostavljena sistemska povezava.1

Ker je moderna država vezana na idejo predstavniške demokracije, za katero med drugim velja, da ljudstvo svoje predstavnike v zakonodajno telo voli na neposrednih volitvah, volilni zakoni veljajo za osrednje pravne akte, ki odražajo naravo političnega sistema. Volilni zakon v osnovi vsebuje pravila igre, ki določajo način političnega tekmovanja na volitvah, lahko bi rekli, da je naloga volilnega prava v tem, da (delno) regulira politični boj za oblast, s čimer nastavlja kriterije poštenosti pri porazdelitvi politične moči. S pravnega vidika so volitve predvsem institut, preko katerega je članom predstavniškega telesa podeljena legitimnost in legalnost za izvajanje oblasti nad državljani, medtem ko s političnega vidika volitve v predstavniških demokracijah pomenijo predvsem redko priložnost ljudstva za aktivno izvrševanje oblasti.2 Miren prenos oblasti je temelj vsakršnega demokratičnega procesa izbire nosilcev oblasti, zato je ključno, da politični akterji in volivci volilnim pravilom priznavajo legitimnost.3

Volilna pravila morajo biti zato karseda stabilna in jasna, njihovo logiko seveda dobro poznajo glavni politični akterji in njihovi svetovalci, vprašljivo pa je razumevanje teh pravil pri tistih, ki odločajo, to je volivk in volivcev.4 Zlasti proporcionalni volilni sistemi so s tega vidika lahko problematični, saj večina volivcev najbrž ni seznanjena z raznimi koeficienti, s katerimi se preračunavajo na volitvah pridobljeni mandati.5 Volivci tako sploh nimajo jasne predstave o tem, kako njihov glas dejansko vpliva na razdelitev mandatov, kar je z vidika demokratičnosti gotovo problematično. Ob napovedanih spremembah volilnega sistema v Sloveniji je zato pomembno, da se v sklopu javne razprave poseben čas posveti tudi ozaveščanju volivcev o novitetah, v okviru katerega naj jim bodo pojasnjene vsaj osnovne prvine nove ureditve, iz katerih naj bodo karseda jasno razvidne razlike v primerjavi s prejšnjo ureditvijo. Volilni sistem ni v ekskluzivni domeni tehnokratov, politikov in njihovih svetovalcev, volilni sistem je predvsem instrument za oblikovanje volje državljanov, zato naj bodo volivci karseda dobro seznanjeni z njegovimi pravili in posledicami.

Določitev volilnih pravil je nadvse občutljiv politični proces, saj je od njih odvisno, kako se bodo volilni glasovi pretvarjali v politično moč političnih akterjev. Pogoste spremembe volilnega sistema niso priporočljive, vendar so v določenih situacijah enostavno nujne in potrebne. Stabilnost volilnih pravil v demokratičnih državah predstavlja predpogoj za delovanje celotnega političnega sistema. Nekateri avtorji zaradi pomena stabilnosti odsvetujejo spremembe ustaljenih volilnih pravil, če gre za odpravljanje manj izrazitih pomanjkljivosti volilnega sistema, saj uvedba novega sistema terja obdobje negotovosti za volivce, politične stranke in njihove kandidate, ki morajo za dosego cilja posledično usvojiti nove strategije.6 Toda kršitev ustavnih zapovedi o enaki volilni pravici in odločujočem vplivu volivcev na dodelitev mandatov kandidatom, ki sta opredeljeni v 80. členu Ustave Republike Slovenije (URS),7 nikakor ne moremo šteti za manj izrazite pomanjkljivosti volilnega sistema.

Nadaljevanje članka za naročnike >> Spruk Jure, Slovenski volilni sistem: nenavadno razumevanje načela enakosti in odločujočega vpliva volivcev
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 31-32, 2022

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!

----------------------------------------

Opombe:
1 Cerar, M.:(I)racionalnost modernega prava. Bonex, Ljubljana 2011, str. 207.
2 Grad, F.:Volitve in volilni sistem. Uradni list, Ljubljana 2004, str. 22-23.
3 Odmeven primer povolilnih prerekanj o poštenosti volitev prihaja iz ZDA, kjer na volitvah leta 2019 poraženi Donald Trump ne priznava poraza na volitvah, kar je naposled vodilo v zdaj že znamenito šestojanuarsko dogajanje. Ameriški primer priča, da zoper povolilno nasilje niso imune niti utrjene demokracije.
4 Zanimivo bi bilo preveriti, koliko o volilnem sistemu, na podlagi katerega so bili izvoljeni, vedo predstavniki ljudstva.
5 Na aprilskih državnozborskih volitvah v Sloveniji smo lahko videli, da lahko preračunavanje mandatov težave povzroča celo strokovnjakom Državne volilne komisije, ki so mandate sprva naračunali napačnim kandidatom.
6 Taagepera, R., in Shugart, M.: Designing Electoral Systems, Electoral Studies, 8/1 (1989), str. 49.
7 Ur. l. RS, št. 33-1409/91-I.




Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.