Tožena stranka je izdala odločbo, s katero tožnici zaradi neporavnanih prispevkov ni priznala pravice do 20 % starostne pokojnine. Sodišče prve stopnje je njen tožbeni zahtevek, da naj se ji prizna pravica do starostne pokojnine, zavrnilo, zoper tako sodbo pa je tožnica vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov.
Pritožbeno sodišče je s sodbo Psp 129/2022 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Ugotovilo je namreč, da navedbe tožnice o nepopolnih davčnih evidencah ter o delnih plačevanjih prispevkov s strani tožnice ne držijo.
Sodišče je nadalje poudarilo, da že iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožnica ne izpolnjuje pogoja dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine. V letu 2017 je bil namreč pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine (za žensko) dosežena starost 59 let in 4 mesece ter dopolnjena pokojninska doba brez dokupa v trajanju 39 let in 8 mesecev. Po podatkih, ki jih je uporabila tožena stranka, dopolnjena pokojninska doba tožnice znaša 33 let, 3 mesece in 23 dni. V primeru, da se prištejeta bolniški stalež in porodniški dopust v trajanju 1 leto, 7 mesecev in 12 dni, znaša pokojninska doba 34 let, 11 mesecev in 5 dni.
Sodišče je kot sporno izpostavilo, ali je tožena stranka pravilno izračunala pokojninsko dobo. Pri tem je ključno vprašanje, ali je tožnica na dan vložitve vloge kot samostojna zavezanka za plačilo prispevkov imela prispevke plačane. Ugotovitev glede plačila prispevkov namreč vpliva na ugotovitev pokojninske dobe. V zavarovalno dobo in s tem v pokojninsko dobo se namreč štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki (133. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2).
Pritožbeno sodišče je poudarilo, da skladno s prvim odstavkom 159. člena ZPIZ-2 prispevke za obvezno zavarovanje pobira davčna uprava, razen prispevka za dokup pokojninske dobe.
Sodišče je dejansko stanje razčiščevalo med drugim s pridobitvijo pisnega pojasnila Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) ter nadalje s pridobitvijo pisnega izvedenskega mnenja sodnega izvedenca za ekonomijo, davke in finance A. A., ki ga je tudi zaslišalo na naroku za glavno obravnavo. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da so bile obveznosti iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do vložitve zahteve tožnice za priznanje pravice do izplačevanja 20 % pokojnine, torej do 7.3.2017, poravnane do junija 2010. Kasneje so bili plačani prispevki še za en mesec.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo mnenje sodnega izvedenca, ki je preučil obsežno dokumentacijo in tudi odgovoril na zastavljena vprašanja sodišča. Neutemeljene so obširne pritožbene navedbe, da izvedenec ni odgovoril na trditve tožnice, da naj bi bila evidenca FURS napačna. Na podlagi dokumentacije je bilo ugotovljeno, da ima tožnica do junija 2010 plačane prispevke, kasneje pa le še za en mesec. Izvedenec je glede tega, kateri prispevek bo plačan, pojasnil, da zakon določa, da se pokriva najstarejša obveznost. Tako tudi Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v 93. členu določa vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev. Če zavezanec za davek pri davčnem organu plačuje več vrst davkov in njim pripadajočih dajatev ter plačani znesek ne zadostuje za poplačilo vseh vrst davkov in njim pripadajočih dajatev, se s plačilom poravna davek, ki ga zavezanec za davek navede na plačilnem instrumentu, in sicer po vrstnem redu prej dospele obveznosti te vrste davka, nato pa drugi davki, po vrstnem redu dospelosti posamezne vrste davka.
Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da so pritožbene navedbe, da FURS ni izvedla ustreznih vknjižb in ni uskladila svoje knjigovodske evidence ter da je nepravilno obveznosti tožnice še vedno vodila kot neporavnane. Iz prepričljivega izvedenskega mnenja izhaja, da tožnica za obdobje po 1.7.2010 nima plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Glede navedenega obdobja tožnica ni predložila nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da so prispevki za čas po 1.7.2010 plačani. To pa pomeni, da tožnici navedenega obdobja ni mogoče šteti v pokojninsko dobo.
Ker tožnica nima plačanih prispevkov že od leta 2010 dalje in ne izpolnjuje pogoja dopolnjene pokojninske dobe za priznanje pravice, je sodišče njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
