Naloge, organizacijo in status gasilstva ureja Zakon o gasilstvu (ZGas).1 Gasilstvo opredeljuje kot obvezno lokalno javno službo, katere trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo občine in država. Gasilstvo je opredeljeno tudi kot humanitarna dejavnost, ki se opravlja v javnem interesu. Izvajanje operativnih nalog, ki jih izvaja gasilstvo ob nesrečah, pa je za prizadete in ogrožene načeloma brezplačno. Zakon opredeljuje tako pojem poklicnega kot prostovoljnega gasilca. Oba spadata pod t. i. pojem "operativni gasilec", ki označuje osebo, ki poklicno ali prostovoljno opravlja operativne naloge gasilstva v formacijskih sestavah gasilskih enot, izpolnjuje predpisane psihofizične in zdravstvene zahteve ter je strokovno usposobljena za opravljanje teh nalog.
Operativne naloge gasilstva so:
- gašenje in reševanje ob požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških ter industrijskih nesrečah,
- opravljanje nalog zaščite in reševanja oseb ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter
- druge splošne reševalne naloge.
Operativne naloge gasilstva so lahko tudi preventivne, in sicer izvajanje ukrepov varstva pred požarom, ki jih gasilskim enotam določajo predpisi s področja varstva pred požarom, usposabljanja in vaje za izvajanje operativnih nalog gasilstva. Nadalje zakon določa tudi, da je intervencija izvajanje operativnih nalog gasilstva, razen preventivnih operativnih nalog. Gasilske enote so lahko poklicne ali prostovoljne, svoje naloge pa opravljajo v skladu s pravili stroke in pravili gasilske službe. Gasilske enote so si dolžne ob večjih požarih ali drugih nesrečah medsebojno pomagati.2
Prostovoljni gasilec je po določbah zakona član prostovoljnega gasilskega društva, prostovoljno gasilsko društvo pa je humanitarna organizacija, v kateri fizične osebe prostovoljno delujejo in opravljajo operativne naloge gasilstva ter druge dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in delovanje gasilstva. V skladu s svojimi pristojnostmi je občina tista, ki zagotavlja organiziranost, opremljanje in delovanje gasilstva. Opravljanje operativnih nalog gasilstva zagotavlja preko gasilskih organizacij.
Za delovna razmerja in plače poklicnih gasilcev veljajo:
- predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev,
- kolektivna pogodba za javni sektor in
- kolektivna pogodba dejavnosti, če s tem zakonom ali zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami posamezno vprašanje ni urejeno drugače.3
Citirani zakon tako kot lex specialis za poklicne gasilce opredeljuje posebne pogoje dela, delo v izmenah, in uvaja poseben dodatek za stalnost, prav tako ima posebno določbo glede stavke. Poklicni gasilci imajo tudi pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi.
Upravičena odsotnost z dela in nadomestilo plače za čas odsotnosti
V tem prispevku posebej izpostavljam problematiko prostovoljnih gasilcev, ki so sicer zaposleni delavci pri različnih delodajalcih. V zadnjem času sem namreč zasledila težavo, ki se mi zdi še posebej pereča. Prostovoljni gasilci neredko navajajo, da jim delodajalci preprečujejo udeležbo na intervencijah z izgovorom, da ima delo pri delodajalcu prednost, oziroma jih silijo, da za čas intervencije koristijo letni dopust. Ker se bojijo za svojo zaposlitev, se delodajalcu ne upajo zoperstaviti in se posledično med delovnim časom ne udeležijo intervencij ali pa zaradi pritiskov delodajalca v tem času dejansko koristijo letni dopust.
Skladno z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)4 se morata delavec in delodajalec o različnih odsotnostih z dela sporazumeti. To velja predvsem za koriščenje letnega dopusta, pa tudi drugih odsotnosti z dela (npr. izobraževanje). Delavec je tudi sicer skladno s splošno določbo 36. člena ZDR-1 dolžan obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.5 ZDR-1 v 137. členu določa, v katerih primerih odsotnosti delavca z dela slednjemu pripada nadomestilo plače (npr. izraba letnega dopusta, plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin, izobraževanje, z zakonom določeni prazniki in dela prosti dnevi ter ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca, nezmožnost delavca za delo zaradi bolezni ali poškodbe, višja sila). Delodajalec izplača nadomestilo plače iz lastnih sredstev ali pa v breme drugega zavezanca...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Rajgelj Katarina, Udeležba zaposlenega prostovoljnega gasilca na intervencijah
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 29-30, 2022
>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
---------------------------------------------------
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
