Gradbena dejavnost sama po sebi ni nevarna dejavnost, saj zajema različna opravila, od katerih so nekatera lahko nevarna, druga pa ne, je med drugim presodilo Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi VIII Ips 41/2021 z dne 28. junija 2022.
Objektivna odškodninska odgovornost per se
Obliki odškodninske odgovornosti v Obligacijskem zakoniku (OZ) sta krivdna in objektivna. OZ v drugem odstavku 131. člena določa, da se ne glede na krivdo odgovarja za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico. Za škodo, nastalo v povezavi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, se tudi šteje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok (149. člen OZ). Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja (150. člen OZ), je zakonsko ureditev povzelo Vrhovno sodišče.
Pri opredelitvi objektivne odškodninske odgovornosti druga toženka pravilno opozarja, tako je zapisalo Vrhovno sodišče, na to, da mora škoda izvirati iz stvari oziroma dejavnosti, ki se štejejo za nevarne, torej mora biti večja škodna nevarnost del njene biti. Stvar oziroma dejavnost mora biti že po svoji naravi nevarna oziroma mora večja škodna nevarnost izhajati iz stvari ali dejavnosti. To na drugi strani izključuje objektivno odgovornost v primerih, če stvar ali dejavnost postane nevarna zaradi nedopustnega ravnanja ali opustitve oškodovanca ali tretjih oseb. V takšnem primeru namreč večja škodna nevarnost ne izhaja iz stvari ali dejavnosti, temveč nepravilnega, nevestnega ali neskladnega ravnanja vpletenih subjektov, je opozorilo Vrhovno sodišče.
Gradbena dejavnost
To je nato pojasnilo, da gradbena dejavnost sama po sebi tudi ni nevarna dejavnost, saj zajema različna opravila, od katerih so nekatera lahko nevarna, druga pa ne. Zato je nesprejemljivo posplošeno stališče o gradbeni dejavnosti kot nevarni dejavnosti oziroma stališče, da delo gradbenikov že samo po sebi pomeni delo s povečano nevarnostjo. Takšno, tako je zapisalo Vrhovno sodišče, lahko postane v posebnih okoliščinah ali pri posebnih delih.
Uporaba teh pravil v konkretnem primeru
Vrhovno sodišče je zapisalo, da v konkretnem sporu tožniku ni bilo odrejeno delo na višini (ki bi bilo lahko nevarno), temveč delo na tleh – v prostoru, ki je bil obdan z armaturnimi mrežami in v katerem je bil tožnik varen, zato odrejenega dela ni mogoče opredeliti kot dela s povečano nevarnostjo. Ta nevarnost je nastopila zaradi ravnanja tožnika, ki je začel plezati po armaturni mreži, ki se je na vrhu skrivila, zaradi česar je padel v globino na drugo stran, je ocenilo Vrhovno sodišče. Prav tako se revizijsko sodišče ni strinjalo z razlogi sodišča druge stopnje, da za opredelitev dela na višini ni bistvena višina armaturne mreže, temveč na kakšni višini se je delo dejansko opravljalo. Pri tem je poudarilo, da tožniku ni bilo odrejeno delo, ki bi vključevalo vzpenjanje ali plezanje po armaturni mreži, temveč delo na tleh. Situacija je primerljiva, tako je zapisalo Vrhovno sodišče, z delom delavca, ki opravlja delo v večnadstropni stavbi, na primer delo čiščenja tal, saj takšnega dela, tudi če se opravlja v višjem nadstropju stavbe, ni mogoče šteti za delo na višini. Takšno pa bi lahko postalo v primeru, če bi zahtevalo ali vključevalo delovne operacije, ki bi obsegale vzpenjanje na določeno višino ali nagibanje ven. V tem primeru ni bilo tako, saj se je tožnik, namesto da bi uporabil lestev, nepričakovano lotil vzpenjanja po armaturni mreži, ki temu ni namenjena, je bilo jasno Vrhovno sodišče. Zapisalo je, da je to izrecno potrdil tudi tožnik sam. Izpovedal je še, tako je še zapisalo Vrhovno sodišče, da po armaturni mreži ni mogoče plezati, ker ni tako narejena (oziroma je vsaj v zgornjem delu narejena le iz vertikalnih železnih šipk).
Ker tožniku odrejeno delo ni bilo delo na višini in se je povsem sam spravil v nevarnost s plezanjem po armaturni mreži (tudi ta sama po sebi ni nevarna stvar), ni mogoče govoriti o objektivni odškodninski odgovornosti in zato tudi ne uporabiti določbe 153. člena OZ (na katero se sklicuje sodišče druge stopnje) o morebitni oprostitvi te odgovornosti, je v konkretnem primeru odločilo Vrhovno sodišče.
Pripravil: Patricij Maček, mag. pravaČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
