Na splošno velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti ali drugače: zakrivljeni so, ko je med neupravičenim ravnanjem procesnega udeleženca in nastalimi stroški podana vzročna zveza.
V prvi zadevi je višje sodišče s sklepom opr. št. II Kp 24832/2018 ugotovilo, da je pritožba utemeljena. Po pregledu zadeve je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotnih dejanskih ugotovitev. Zagovornik je namreč sredi aprila sodišču poslal opravičilo za narok v mesecu maju, pri čemer je prošnji za preložitev razpisanega naroka za glavno obravnavo priložil tudi zdravniško potrdilo na predpisanem obrazcu. Iz navedenega zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave izhaja, da je zagovornik upravičeno odsoten zaradi bolezni v trajanju od dveh do treh mesecev. Kljub temu pa je sodišče na naroku ugotovilo, da zagovornik na narok ni pristopil in da izostanka ni opravičil. Višje sodišče je ugotovilo, da so ugotovitve sodišča prve stopnje zmotne, saj je zagovornik sodišču opravičilo pravočasno poslal.
Nadalje se pritožbeno sodišče tudi ni strinjalo z razlogovanjem prvostopenjskega sodišča, da bi si zastopnik moral najti substituta ter da naj bi dejstvo, da je obdolženec z izrecno željo, da ga v postopku zagovarja izključno in samo ta zagovornik, utemeljevalo krivdno preložitev glavne obravnave na strani zagovornika.
Tudi glede tega je višje sodišče ocenilo, da so takšni razlogi zmotni. Poudarilo je, da na splošno velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti. Ker je zagovornik pravočasno poslal ustrezno opravičilo, sodišče pa ni terjalo dodatnih pojasnil, pritožbeno sodišče meni, da razlogi izpodbijanega sklepa niso prepričljivi in pravilni, zato je sodišče ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijan sklep.
Tudi v drugi zadevi opr. št. IV Kp 51568/2020 je višje sodišče odločilo, da mora stroške postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi.
Višje sodišče je po preučitvi primera ugotovilo, da sodišče prve stopnje vabila sprva ni vročalo po postopku, ki je določen za vročanje vojaškim osebam. Ko je naposled opravilo vročitev preko nadrejene osebe, je plačilo takšne vročitve sodišče naložilo priči, zoper tak sklep pa se je priča pritožila.
V zadevi je višje sodišče poudarilo, da je posebnost ureditve stroškov kazenskega postopka iz 94. člena > Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v tem, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Pogoj je izpolnjen, ko je med neupravičenim ravnanjem procesnega udeleženca in nastalimi stroški podana vzročna zveza. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da v preučevanem primeru pogoj ni bil izpolnjen, ker je za vročanje vabila vojaškim osebam predpisan način po 124. členu ZKP. Razlog za takšno posredno vročanje je v naravi dejavnosti te službe oziroma dela, ki ga vojaške osebe, ki morajo biti vabljene prek svojih nadrejenih, opravljajo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
