Če odškodnina za razlaščeno nepremičnino še ni bila določena v skladu z zakonom (sporazumno ali v nepravdnem postopku), jo lahko razlastitveni zavezanec kot upnik zavrne.
Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog predlagateljice z dne 2. junija 2022 za položitev denarnega zneska (odškodnine) v višini 148.293,30 evra na sodni depozit.
Zoper tak sklep se je predlagateljica pritožila iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sicer da ugodi predlogu za položitev na sodni depozit ugodi oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Višje sodišče je s sklepom I Cp 538/2022 preučevalo pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da zato, ker o odškodnini še ni pravnomočno odločeno in ker je ta lahko bodisi denarni znesek bodisi nadomestna nepremičnina, še ni izpolnjen pogoj za položitev sodnega depozita po osmem odstavku 216. člena > Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) v zvezi z 203. členom > Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 302. členom > Obligacijskega zakonika (OZ). Po navedbah pritožnice namreč sodišče v skladu s sodno prakso naj ne bi bilo upravičeno presojati pravilnosti izpolnitve, saj mora predlagatelj v predlogu za sodni depozit navesti zgolj razloge, zaradi katerih se polaga predmet depozita in jih verjetno izkazati, ker sam nosi posledice v primeru, da položitev ni utemeljena v materialnopravnem razmerju.
Višje sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Uvodoma je ugotovilo, da ni podana nobena izmed naštetih ali s pritožbo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb nepravdnega postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in posledično pravilno uporabilo materialno pravo.
V skladu s prvim odstavkom 203. člena ZNP-1 sodišče v sodni depozit sprejme denar (dragocene kovine in izdelke iz teh kovin in vrednostne papirje, ki se lahko unovčijo), če je tako določeno s posebnim predpisom. Posebni predpis v obravnavanem primeru je osmi odstavek 206. člena ZUreP-3, ki določa, da če razlastitveni zavezanec noče sprejeti odškodnine, lahko razlastitveni upravičenec izpolni svojo obveznost s položitvijo odškodnine pri sodišču.
Višje sodišče je poudarilo, da je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da mora biti odškodnina za razlaščeno nepremičnino najprej določena v skladu z 216. členom ZUreP-3 in sicer bodisi s sporazumom iz prvega odstavka 217. člena ZUreP-3 bodisi v nepravdnem postopku za določitev odškodnine po šestem odstavku 217. člena ZUreP-3, da lahko razlastitveni zavezanec (nasprotni udeleženec) kot upnik le - to (kot prenizko) zavrne.
Ker odškodnina v nepravdnem postopku še ni bila pravnomočno določena, in se tako sploh še ne ve, ali bo le - ta določena v denarju ali kot enakovredna nadomestna nepremičnina, je sodišče prve stopnje predlog predlagateljice utemeljeno zavrnilo, saj nasprotni udeleženec še ne more biti v upniški zamudi.
Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
