c S
Prenizka izrečena kazen kot kršitev EKČP 05.08.2022 Z nedavno sodbo Stoyanova proti Bolgariji(1) je Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da je Republika Bolgarija prekršila 14. člen v zvezi z 2. členom(2) Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),(3) in ji naložilo, naj pritožnici, ki je duševno trpela, ker se država ni primerno odzvala na homofobno motiviran smrtonosni napad na njenega sina, plača 7.000 evrov pravičnega nadomestila.

Dejstva primera so grozljiva. Leta 2008 so trije mladi fantje v Sofiji brutalno pretepli in nato zadušili 26 let starega sina pritožnice. Zato, ker naj bi bil videti kot homoseksualec.

Policija jih je odkrila in proti dvema se je začel kazenski postopek. Eden je bil ob storitvi kaznivega dejanja mladoleten.

Najprej moramo kratko predstaviti relevantne dele bolgarske kazenske zakonodaje. Kvalificirana oblika odvzema življenja, po terminologiji ESČP aggravated murder (mi bi ji rekli "umor"), za katero se lahko izreče tudi dosmrtni zapor (sicer pa za polnoletne od petnajst do trideset let zapora, za mladoletne pa od pet do dvajset let zapora), je urejena v 116. členu bolgarskega kazenskega zakonika. Med drugim je ob storitvi kaznivega dejanja šlo za umor, če je bilo življenje vzeto s povzročanjem posebno velikega trpljenja ali pa "iz huliganskih motivov". Zakonik vsebuje tudi splošna merila za odmero kazni, po katerih je višina kazni odvisna od resnosti kaznivega dejanja, nevarnosti storilca, motiva ter ostalih oteževalnih in olajševalnih okoliščin. Načeloma se neka okoliščina ne sme upoštevati dvojno: kot element kvalificirane oblike kaznivega dejanja in kot obteževalna okoliščina.

Vendar ko je prisotnih več okoliščin s tako dvojno naravo, pa že ena zadošča za obstoj težje oblike kaznivega dejanja, je njihovo kumulacijo mogoče upoštevati v škodo storilca pri odmeri kazni (če gre za umor že zaradi velikega trpljenja žrtve, se v okviru kazni za umor lahko odmeri višja kazen, če je bil tudi ugotovljen huliganski motiv ...). Po drugi strani lahko kopičenje olajševalnih okoliščin opraviči izredno omilitev kazni pod zakonski minimum.

Tu ne moremo podrobno predstavljati poteka kazenskega postopka. Po tem, ko je o zadevi razsodilo tudi Vrhovno sodišče, je bil polnoletni storilec obsojen na deset let zaporne kazni za umor, mladoletni pa na štiri leta in pol zaporne kazni za umor. Prisojena je bila odškodnina za duševno trpljenje materi, vendar manj kot pol tega, kar je zahtevala. Sodišča niso ugotovila huliganskega motiva za umor (to je zavestnega izražanja prezira proti družbi in javnem redu). Izrecno so zavrnila možnost subsumpcije homofobije pod huliganske motive (kar bi omogočilo izrek višje kazni). Za umor je šlo zaradi posebno velikega trpljenja žrtve. Vendar so sodišča ocenila, da sta storilca delovala z eventualnim, ne pa z direktnim naklepom glede smrti žrtve. Ob odsotnosti direktnega naklepa in huliganstva ter ob prisotnosti več olajševalnih okoliščin(4) sta bili izrečeni kazni pod zakonskim minimumom za polnoletne oziroma mladoletne storilce.

ESČP je med drugim vzelo na znanje Priporočilo odbora ministrov državam članicam o ukrepih za boj proti diskriminaciji na temelju spolne usmerjenosti ali identitete,(5) ki državam članicam priporoča, da omogočijo sodiščem, da pri izrekanju kazenskih sankcij diskriminatorno motivacijo ("zločin iz sovraštva") upoštevajo kot obteževalno okoliščino. Upoštevalo je tudi tozadeven razvoj v kazenski zakonodaji številnih evropskih držav ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Igor Vuksanović: Prenizka izrečena kazen kot kršitev EKČP
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 28, 2022

-------------------------------------
Opombe:

1 ESČP zadeva Stoyanova proti Bolgariji, št. 56070/18 z dne 14. junija 2022.
2 Prepoved diskriminacije pri uživanju konvencijskih pravic in svoboščin v zvezi s pravico do življenja.
3 Ur. l. RS, št. 33/94, MP, št. 7/94.
4 Mladost, nekaznovanost, dolžina kazenskega postopka, zdravstveno stanje, zaposlenost itd.
5 Priporočilo CM/Rec(2010)5 z dne 31. marca 2010 [prevedeno v 16 jezikov, ne pa tudi v slovenščino, op. ur.].


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.