ZGD-1 v 10. členu določa, da se za poslovodstvo štejejo osebe, ki so po ZGD-1 ali po aktih družbe pooblaščene, da vodijo njene posle. Za poslovodstvo se pri družbi z neomejeno odgovornostjo štejejo družbeniki in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri komanditni družbi komplementarji in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri delniški družbi uprava ali upravni odbor in pri družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovodij.
Poslovodna oseba ima statusno pravni položaj, ki ga urejajo statusno pravni predpisi, hkrati pa je v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi tudi v delovnem razmerju. Oba položaja, tako statusno pravni kot pogodbeni, nastaneta in prenehata ločeno, en z imenovanjem oz. razrešitvijo in drugi s sklenitvijo oz. prenehanjem pogodbe.
Pomembno je, da ločimo poslovodne osebe od vodilnih delavcev. Vodilni delavec je delavec, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve(74. člen ZDR-1). ZDR-1 za pogodbe o zaposlitvi, ki se sklepajo z vodilnimi delavci, ne predvideva izjem, kot jih predvideva za sklepanje pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo.
Statusno pravni predpisi (predvsem ZGD-1) in akti pravne osebe določajo pristojnosti in odgovornosti poslovodne osebe kot organa pravne osebe, katere posle vodi. Navedeni predpisi sicer ne določajo obveznosti sklenitve pogodbe med družbo in poslovodno osebo, vendar pa je sklenitev pogodbe, bodisi o zaposlitvi bodisi civilne pogodbe, vsekakor smiselna in v praksi tudi pogosta. Odločitev o tem, ali bo poslovodna oseba v družbi v delovnem (pogodba o zaposlitvi) ali civilnopravnem (pogodba o poslovodenju) pogodbenem razmerju, pa je prepuščena pogodbenima strankama. V tem prispevku se bom osredotočila predvsem na sklenitev pogodbe o zaposlitvi, t.i. »individualne pogodbe« s poslovodno osebo. Navedeni izraz »individualna pogodba« se v praksi pogosto napačno interpretira in uporablja. Dobro je vedeti, da je vsaka pogodba o zaposlitvi individualna pogodba, saj se nanaša na posameznega konkretnega delavca. V kontekstu pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo pa beseda individualno kaže predvsem na to, da pogodbenima strankama pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi določenih določb ZDR-1 in pogosto tudi kolektivnih pogodb in internih aktov ni potrebno upoštevati. Nekatere kolektivne pogodbe in tudi interni akti delodajalca izrecno izključujejo svojo uporabo za delovna razmerja s poslovodnimi osebami, zato je potrebno v vsakem posameznem primeru preveriti, ali posamezna kolektivna pogodba velja tudi za poslovodne osebe.
20. člen ZDR-1 določa, da kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, nastopa v imenu delodajalca organ, ki je po zakonu oziroma aktih družbe (akt o ustanovitvi, družbena pogodba, statut) pristojen za zastopanje delodajalca proti poslovodnim osebam, če le-tega ni, pa lastnik. Kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo v času ustanavljanja delodajalca nastopa v imenu delodajalca ustanovitelj.
Nadalje ZDR-1 v 73. členu predvideva, da se s poslovodnimi osebami sklene pogodba o zaposlitvi. Citirani člen v prvem odstavku določa, da pogodbeni stranki, ne glede na drugi odstavek 9. člena ZDR-1, drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi:
- s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas,
- z delovnim časom,
- z zagotavljanjem odmorov in počitkov,
- s plačilom za delo,
- z disciplinsko odgovornostjo,
- s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
Navedeno pomeni, da lahko delodajalec in poslovodna oseba naštete sestavine v pogodbi o zaposlitvi uredita tudi manj ugodno, kot jih določa ZDR-1 in drugi delovnopravni predpisi. Poudarjam, da je potrebno navedene pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja izrecno urediti drugače, kar pomeni, da je potrebno predhodno ustrezno razmisliti o vsebini take pogodbe. V primeru, da pogodbeni stranki možnosti drugačnega urejanja pravic, obveznosti in odgovornosti, ki ga nudi 73. člen, ne izkoristita, se uporabljajo in veljajo določbe ZDR-1.
Med sestavinami pogodb o zaposlitvi, ki jih pogodbeni stranki lahko drugače uredita, posebno pozornost zahteva prenehanje pogodbe o zaposlitvi, saj je to v praksi največkrat problematično. Sodna praksa in teorija je v tej zvezi danes poenotena, in sicer dopušča možnost, da pogodbeni stranki določita tudi način prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki ga ZDR-1 sicer ne določa. Navedeno pomeni, da lahko stranki določita, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi vezano na prenehanje funkcije poslovodne osebe. Problem pa lahko nastane, če stranki v pogodbi o zaposlitvi ne predvidita tega razloga prenehanja pogodbe o zaposlitvi, saj v tem primeru prenehanje funkcije ne pomeni avtomatsko tudi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki jo je v takšnem primeru še vedno potrebno odpovedati na enega od načinov, ki jih predvideva ZDR-1.
Smiselno je izpostaviti tudi 2. in 3. odstavek 73. člena ZDR-1, ki določata, da se pogodba o zaposlitvi lahko sklene tudi med poslovodno osebo in družbo, katere edini lastnik je ta poslovodna oseba in se takšno razmerje šteje kot delovno razmerje kljub pomanjkanju vseh elementov delovnega razmerja. Tudi v tem primeru se uporablja določilo prvega odstavka 73. člena ZDR-1. Namen zadevne določbe je predvsem v tem, da se izenači delovnopravni položaj vseh poslovodnih oseb ter da se lahko tudi direktor vključi v socialna zavarovanja kot delavec.
Glede na vse navedeno je mogoče zaključiti, da je razlog za zakonsko predvideno možnost sklepanja »posebne« pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo, ki ima drugačno vsebino kot jo za ostale delavce predvideva ZDR-1, ravno v tem dvojnem položaju zaposlenih na položaju poslovodne osebe, ter tudi v tem, da ne gre za klasično delovno razmerje z vsemi elementi, ki jih določa ZDR-1. Za konec pa poudarjam še, da možnosti sklepanja takšnih »individualnih« pogodb o zaposlitvi z drugimi delavci, ki niso poslovodne osebe, ZDR-1 ne predvideva.
Pripravila: Eva Zabukovec, odvetnica
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
