c S
Podatki o izpolnjevanju splošnih pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo 23.06.2022 Prosta dostopnost do izpolnjevanja splošnih pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo varuje ugled sodniške službe, je odločil Informacijski pooblaščenec (IP) v odločbi, št. 090-72/2022/5, z dne 22. aprila 2022. Z njo je delno ugodil pritožbi prosilca zoper odločbo Vrhovnega sodišča, s katero je to odločilo o njegovi zahtevi za posredovanje seznama (vrhovnih) sodnikov z letnicami rojstva, diplomiranja, opravljanja pravosodnega izpita, izvolitve v sodniško funkcijo in napredovanj ter z nazivi pravnih fakultet in univerz, na katerih so diplomirali.

Sporno vprašanje

V obravnavani zadevi je IP uvodoma pojasnil, da je, ker se prosilec pritožuje, ker naj bi Vrhovno sodišče za posamezne sodnike neupravičeno prekrilo letnice rojstva, diplomiranja in opravljanja pravosodnega izpita ter naziv pravne fakultete in univerze, na kateri je diplomiral, sporno vprašanje, ali je podana zatrjevana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) oziroma zaupnost informacij v skladu s šestim odstavkom 78. člena Zakona o sodiščih (ZS).

Razlaga šestega odstavka 78. člena ZS

IP dalje delno povzema 78. člen ZS, ki med drugim določa, da so podatki iz centralne kadrovske evidence za sodnike zaupni, razen podatkov iz 2. in 10. točke tretjega odstavka tega člena, torej: (1) podatki o službenem razmerju za sodnika (datum nastopa sodniške službe oziroma odločba o izvolitvi in imenovanju sodnika, sodniško mesto) ter (2) evidenca napredovanj, priznanj, nagrad, dodelitev in razporeditev. V tej določbi, tako IP, sicer ni izrecno zapisano, da je možen prost dostop do podatkov iz centralne kadrovske evidence, vendar pa je posebej določeno, da med zaupne podatke ne spadajo podatki o službenem razmerju za sodnika, kamor je po oceni IP mogoče vključiti tiste informacije, ki predstavljajo splošne pogoje za izvolitev in imenovanje sodnika ter so opredeljeni v 8. členu Zakona o sodniški službi (ZSS). IP je opozoril, da namreč brez izpolnjevanja zakonskih splošnih pogojev sodnik ne more vstopiti v službeno razmerje. Zato se po njegovem mnenju ti podatki že po svojem pomenu ne morejo obravnavati kot zaupni. Podlaga za takšno razlago, tako IP, izhaja tudi iz določbe 2. točke, ki vključuje odločbo o izvolitvi in imenovanju, pri čemer ni dvoma, da odločba o imenovanju vsebuje informacije o izpolnjevanju splošnih in tudi posebnih pogojev za imenovanje na sodniško mesto. Iz tega po stališču IP izhaja, da zakonodajalec tovrstnih informacij ni imel namena izvzeti iz prostega dostopa, prav nasprotno – izrecno je navedel, da podatki niso zaupni.

Podlaga za obdelavo osebnih podatkov

Poleg tega po oceni IP neposredno zakonsko podlogo za obdelavo osebnih podatkov v smislu prostega dostopa predstavlja prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP se namreč ne strinja z Vrhovnim sodiščem, da je ZS v delu, ki ureja centralno kadrovsko evidenco, specialen predpis v odnosu do ZDIJZ, saj ne urejata iste pravice. Zato meni, da je treba v tem postopku dopustnost razkritja podatkov obravnavati izključno v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V povezavi s tem se je skliceval na eno od svojih preteklih odločitev (v zvezi s sodbo Upravnega sodišča v zadevi I U 1410/2009 in sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 252/2009 z dne 27. avgusta 2009). Navedel je, da iz teh odločitev, ki se v konkretnem primeru uporabljajo smiselno, izhaja, »da ZJU v delu, v katerem ureja kadrovsko evidenco javnih uslužbencev, ni specialen predpis v odnosu na ZDIJZ in da je razkritje osebnega podatka pod določenimi pogoji dopustno tudi v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja«. Povsem identično kot ZJU, ki specialno ureja vprašanje dostopa do kadrovske evidence javnih uslužbencev, ureja ZS v 78. členu, tako IP, dostop do centralne kadrovske evidence za sodnike in javne uslužbence, zato ni nobenega utemeljenega razloga, da stališče Vrhovnega sodišča iz zadeve X Ips 252/2009 ne bi bilo pomembno tudi pri obravnavanju ZS v razmerju do ZDIJZ, saj gre za smiselno enako evidenco. IP je dalje med drugim opozoril, da samo dejstvo, da je zakonodajalec z določbo v 78. členu ZS predpisal obseg in način dostopa do podatkov o opravljanju javne funkcije sodnika, nikakor ne pomeni, da je s tem izključena uporaba določbe v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Poudaril je, da presoja informacij po določbah ZDIJZ zagotovo ne posega v institut zaupnosti podatkov iz centralne kadrovske evidence, še manj pa v neodvisnost sodnikov, temveč je strogo omejena na dostopnost do podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije.

Transparentnost sodstva

IP je prepričan, da sodniki opravljajo javno funkcijo ter morajo biti tako kot vsi, ki opravljajo delo v javnem sektorju in za delo prejemajo javna sredstva, podvrženi preglednosti, saj je le na ta način lahko zagotovljeno zaupanje v sodstvo, še zlasti z vidika pravice do (videza) poštenega sodišča. Ni namreč nobenega utemeljenega razloga, niti zakonske podlage, da bi izpolnjevanje pogojev za opravljanje sodniške funkcije obravnavali drugače oziroma manj transparentno kot izpolnjevanje pogojev za katerokoli drugo delovno mesto oziroma funkcijo v delovnem razmerju z Republiko Slovenijo, je bil jasen IP.

V nadaljevanju je zapisal, da se strinja, da imajo sodstvo in sodniki poseben položaj, ter da zagotovo ne želi enačiti sodnikov kot javnih funkcionarjev z javnimi uslužbenci. Vendar pa je za vsako državo izjemnega pomena zaupanje državljanov v sodstvo, to pa je, tako IP, v prvi vrsti odvisno od vtisa, ki ga ima javnost o sodstvu. Kljub posebnemu položaju sodstva in kljub ustavni zahtevi po neodvisnosti in nepristranskosti, pa sodstvo oziroma sodniki po mnenju IP ne morejo biti v celoti izločeni iz zahteve po transparentnem delovanju, ki velja za vse državne organe v demokratični družbi. Neodvisnost sodnikov pomeni, da lahko vsak sodnik samostojno odloča brez kakršnekoli ovire ali pritiskov. Postavlja se torej vprašanje, tako IP, ali bi razkritje zahtevanih osebnih podatkov sodnikov, ki izkazujejo izpolnjevanje splošnih pogojev za opravljanje sodniške funkcije, pomenilo oviro in pritisk na delo sodnika. Po oceni IP pravica do neodvisnosti sodnikov zagotovo ne izhaja iz »prikrivanja« podatkov o izpolnjevanju splošnih pogojev za opravljanje funkcije sodnika, temveč je obratno. S tem, ko je javnost seznanjena z osnovnimi podatki o izpolnjevanju splošnih pogojev za sodnika, se neodvisnost sodnika krepi, poveča se zaupanje v sodstvo in zagotavlja ustavna pravica, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče in da mu sodi sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom.

Dejstvo je, tako IP, da zavrnitev dostopa oziroma prikrivanje podatkov že samo po sebi vzbuja vtis, da je nekaj narobe ali celo nezakonito, kar je bilo nenazadnje zaznati v medijsko odmevnem primeru za konkretnega vrhovnega sodnika, zato je IP prepričan, da prosta dostopnost do izpolnjevanja splošnih pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo varuje ugled sodniške službe in posledično tudi nepristranost in neodvisnost sojenja. Pojasnil je, da je v svoji praksi že večkrat odločal o prosti dostopnosti do podatkov, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za izvolitev in imenovanje na sodniško funkcijo, prav tako so tudi že Vrhovno sodišče in druga sodišča posredovala te podatke za konkretne sodnike javnosti, ter glede na to, da izjema od izjem, torej prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, nima nobenih omejitev, ko je obseg zahtevanih informacij večji, pomeni v obravnavanem primeru, da ni nobene razlike, ali prosilec zahteva podatek le za enega sodnika ali za vse sodnike. Zahteva prosilca namreč z obsežnostjo ne spremeni svojega pomena oziroma ne izgubi svoje povezave z izvajanjem javne funkcije. Zaradi omenjenih odločitev po preglednosti informacij IP v praksi ni zaznal, da bi bilo kakorkoli poseženo v individualnost neodvisnih nosilcev sodne veje oblasti, prej obratno, je razlogoval IP. In nadaljeval, da tudi Vrhovno sodišče ni navedlo konkretnih argumentov, ki bi kazali na poseg v neodvisnost sodstva. Sodniki so in bodo vselej na očeh javnosti, njihovo delo pa predmet komentarjev in kritik, tudi v medijih, vendar se pričakuje, da so sodniki osebnosti, ki se zavedajo svoje odgovornosti in so zato tudi sposobni prenesti pritisk javnosti, je še zapisal IP.

Pojem podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije

Ker pa zakonodajalec pojma podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije, ni konkretno opredelil, njegovo vsebino polni praksa na način, da se v vsakem primeru posebej ugotavlja, ali zahtevane informacije ustrezajo zakonski določbi, pri čemer je treba izhajati iz namena zakona, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, je zapisal IP. Pri tem si morajo po njegovem mnenju organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja, in podatki o porabi javnih sredstev, tako IP, torej niso varovani. Slovenska pravna ureditev se je s tem po prepričanju IP približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Z vidika vprašanja, kateri podatki spadajo pod tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, je IP opozoril na že večkrat sprejeto stališče, da konkretni javni uslužbenec oziroma javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu, podatka o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta. Ti podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca ali funkcionarja, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec oziroma funkcionar, zakonita, je bil jasen IP. Poudaril je, da ti podatki že po odločitvi zakonodajalca v celoti spadajo med prosto dostopne informacije javnega značaja in se zato ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom sodišča, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo, je še pojasnil IP.

Zaključek

Glede na navedeno je v nadaljevanju presojal, ali podatki iz preglednic, ki jih je pripravilo Vrhovno sodišče po zahtevi prosilca, izkazujejo izpolnjevanje splošnih pogojev za izvolitev in imenovanje sodnika. Presodil je, da to v konkretnem primeru velja za letnice diplomiranja in opravljanja pravniškega državnega oziroma pravosodnega izpita, za letnice rojstva in nazive pravnih fakultet pa ne. Pri tem je Vrhovno sodišče prosilcu že pred pritožbo na IP posredovalo podatke o letnicah izvolitve v sodniško funkcijo in datumih napredovanj na sodišču.

Pripravil: Patricij Maček, mag. prava


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.