Delovno razmerje je na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDR-1 določeno kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti.[1]
Poleg 4. člena ZDR-1 je potrebno v zvezi z obstojem delovnega razmerja omeniti še določbo drugega odstavka 13. člena ZDR-1, ki določa, da če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom, v povezavi z 22. členom (ki določa pogoje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi) oziroma 54. členom ZDR-1 (ki določa pogodbo o zaposlitvi za določen čas), se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Nadalje je v zvezi s tem potrebno upoštevati še 17. člen ZDR-1 (pisnost pogodbe o zaposlitvi), ki določa, da se pogodba o zaposlitvi sklene v pisni obliki in da mora delodajalec delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi. V kolikor mu ne izroči v pisni obliki, lahko delavec kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja zahteva njeno izročitev od delodajalca in sodno varstvo. Poleg tega pa iz četrtega odstavka 17. člena ZDR-1 izhaja, da če stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 31. člena ZDR-1,[2] to ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi.
Določba 18. člena ZDR-1 je tudi v tesni povezavi še z določbo 9. člena ZDR-1, ki določa, omejitev avtonomije pogodbenih strank ter z določbo 32. člena ZDR-1, ki določa neveljavna določila pogodbe o zaposlitvi in sicer, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca, se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe.
Do domneve obstoja delovnega razmerja po navadi pride takrat, ko med strankama ne obstaja pisna oblika pogodbe o zaposlitvi. V skladu s 17. členom ZDR-1 pisna oblika pogodbe o zaposlitvi ni konstitutivni element za nastanek in obstoj delovnega razmerja, kar pomeni, da se šele, ko med strankama ni pisne oblike pogodbe o zaposliti, lahko ugotavlja in dokazuje obstoj delovnega razmerja med njima.[3]
Za presojo ali v konkretnem primeru, ki je sporno med strankama, obstaja delovno razmerje ali ne, je bistveno, kakšna je dejanska vsebina pravnega razmerja med strankama.[4]To pomeni, da je razmerje med strankama potrebno presojati po njegovi dejanski vsebini in ugotoviti ali obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4., v povezavi z 22. oziroma 54. členom ZDR-1.[5]
Torej, če bo delavec pred sodiščem uveljavljal obstoj delovnega razmerja, bo moral dokazati obstoj elementov delovnega razmerja. Kateri so ti elementi, pa izhajajo iz 4. člena ZDR-1.
Pripravila: mag. Suzana Pisnik
[1] Kot to izhaja iz drugega odstavka 4. člena ZDR-1.
[2] Ki določa sestavine pogodbe o zaposlitvi, pri čemer mora pogodba o zaposlitvi vsebovati: podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža; datum nastopa dela; naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom tega zakona; kraj opravljanja dela; če ni naveden točni kraj, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca; čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas; določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom; določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa; določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih; določilo o drugih sestavinah plače delavca, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače; določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta; dolžino odpovednih rokov; navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in druge pravice in obveznosti v primerih, določenih z ZDR-1.
[3] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 138.
[4] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 138.
[5] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 138.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.