Na podlagi posredovanih informacij IP skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 (Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (UZInfP) posreduje neobvezujoče mnenje v zvezi z omenjenim vprašanjem.
Delodajalec lahko kot plačnik računa vsak mesec prejme osnovno stopnjo razčlenitve računa, iz katere so razvidni podatki o številu in trajanju klicev ter številu in ceni obračunskih enot. V kolikor mu to ne zadošča, lahko naroči višjo stopnjo razčlenitve računa, t.i. zakriti razčlenjeni račun, na katerem so med drugim prikazani tudi posamezni klici, vendar so zadnje tri številke vseh klicanih in kličočih številk zaradi varovanja zasebnosti tretjih oseb prikrite, razen če npr. pripadajo drugim zaposlenim pri delodajalcu. Če pa kljub temu presodi, da za dokončno odločitev potrebuje več podatkov, mora od operaterja zahtevati t.i. nezakriti razčlenjeni račun, za katerega mora med drugim pridobiti uporabnikovo soglasje.
O b r a z l o ž i t e v:
IP uvodoma poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.
Nadalje poudarja, da ima delodajalec pravico do oblasti nad svojimi sredstvi in pravico, da nadzira, ali so ta sredstva oziroma oprema uporabljena skladno z namenom, za katerega je bila zaposlenemu dana v uporabo, delavec pa lahko utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti na delovnem mestu. Navedeno izhaja že iz 46. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa, da mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost.
Glede nadzora porabe na službenem telefonu poudarjamo, da je pravica do pridobivanja razčlenjenih telefonskih računov in seznama klicanih številk urejena v Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) v 121. in 139. členu ter v Splošnem aktu o razčlenjenem računu (Uradni list RS, št. 99/13). IP je v Smernicah »Varovanje osebnih podatkov v delovnih razmerjih« (str. 27), ki so dostopne na povezavi, izpostavil, da lahko delodajalec kot plačnik računa vsak mesec prejme osnovno stopnjo razčlenitve računa, iz katere so razvidni podatki o številu in trajanju klicev ter številu in ceni obračunskih enot. Vsebina osnovne stopnje razčlenitve računa izhaja iz Splošnega akta o razčlenjenem računu (4. člen).
V kolikor mu to ne zadošča, lahko naroči višjo stopnjo razčlenitve računa, t.i. zakriti razčlenjeni račun, na katerem so med drugim prikazani tudi posamezni klici, vendar so zadnje tri številke vseh klicanih in kličočih številk zaradi varovanja zasebnosti tretjih oseb prikrite, razen če npr. pripadajo drugim zaposlenim pri delodajalcu. Na podlagi takšnega računa se delodajalec največkrat že lahko odloči glede upravičenosti povečane porabe.
Če pa kljub temu presodi, da za dokončno odločitev potrebuje več podatkov, mora od operaterja zahtevati t.i. nezakriti razčlenjeni račun, na katerem so klicane številke (ki so primarni vir stroškov) v celoti razkrite, zahtevku pa mora priložiti tudi dokument, iz katerega je razvidno, kateremu uporabniku je bila dodeljena številka, za katero zahteva razčlenjeni račun, ter uporabnikovo soglasje za izdajo takšnega računa oziroma za razkritje klicanih številk. Operater nezakrit razčlenjen račun vroči delavcu, ki lahko telefonske številke klicev, opravljenih za zasebne namene, na računu prekrije. Šele potem račun izroči delodajalcu, da presodi upravičenost presežene porabe.
IP v citiranih smernicah prav tako priporoča, da delodajalec v internem aktu, s katerim seznani vse uporabnike službenih telefonov, določi tudi limit, do katerega krije stroške delodajalec, stroške nad limitom pa krije delavec, če ne dokaže, da so prekoračeni stroški nastali zaradi uporabe telefona v službene namene.
Več o nadzoru delodajalca nad delovnimi sredstvi in glede porabe na službenem telefonu si lahko preberete v citiranih smernicah. Opozarjamo, da je za nadzor nad pravilnim izvajanjem omenjenih določb ZEKom-1 pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (info.box@akos-rs.si).
Vir: Informacijski pooblaščenec (IP), 12. maj 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
