c S

IZ SODNE PRAKSE: Poklicno zavarovanje

03.05.2022

Delavec lahko pred sodiščem uspešno uveljavlja le plačilo denarne terjatve, ki izhaja iz poklicnega zavarovanje, če ga je delodajalec v zavarovanje že vključil. Če tega ni storil, mora delavec od delodajalca najprej zahtevati izpolnitev dolžnosti prijave.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za plačilo nadur kot tudi zahtevek za plačilo neizplačanega poklicnega zavarovanja. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo ter izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje. V revizijskem postopku je sodišče ugotavljalo, ali mora delavec, ki še ni bil vključen v poklicno zavarovanje, svoj zahtevek za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje najprej uveljavljati neposredno pred sodiščem oziroma ali mora najprej od delodajalca pisno zahtevati, da kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.

Vrhovno sodišče je s sklepom opr. št. VIII Ips 48/2021 revizijo zavrnilo.

Najprej je opozorilo, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) kljub spremembam in dopolnitvam ni jasno in dosledno uredil postopkov in varstva pravic na področju poklicnega zavarovanja ter ima v praksi še vedno velike pomanjkljivosti. ZPIZ-2 posebnega postopka varstva v takšnem primeru kot je obravnavani, ne predpisuje, temveč se (v tem segmentu urejanja) sklicuje le na možnost inšpekcijskega nadzora.

Podobno Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) opredeljuje spor za plačevanje prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje kot socialni spor, obenem pa v drugem odstavku 58. člena določa, da se v socialnem sporu zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil. Ureditev je pomanjkljiva in nedosledna, saj se materialno pravna ureditev pokojninskega zavarovanja in plačevanja prispevkov ne nanaša le na odločitve in dejanja državnih organov in nosilcev javnih pooblastil, za kar pa ne gre v obravnavani zadevi. Gre namreč prvenstveno za spor med delavcem in delodajalcem, katerega narava pa ni klasično delovno pravna, saj so pravice in obveznosti, ki so povezane s tem zavarovanjem, socialne pravice.

Sodišče je poudarilo, da zahtevek za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje predstavlja uveljavljanje terjatve, ki ni klasična terjatev iz delovnega razmerja, saj obveznost vključitve in posledično plačila prispevkov itd. ureja ZPIZ-2, ki izhaja iz pojma zavarovanca in pravic na socialnem področju. Obenem tudi prispevek iz poklicnega zavarovanja ne predstavlja dela plače ali drugega prejemka delavca, torej terjatve iz tega naslova. Kljub temu je prav delodajalec tisti, ki je potencialni zavezanec za plačilo, in sicer zaradi dela delavca na posebno težkih in zdravju škodljivih delih ali opravljanja dela, ki ga po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. Opravljanje takšnega dela pa je tudi bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi. Zato je tudi terjatev za plačilo prispevkov  mogoče šteti med denarne terjatve iz delovnega razmerja v skladu s četrtim odstavkom 200. člena > Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Ali delavec lahko pred sodiščem uspešno uveljavlja le plačilo denarne terjatve ali pa mora najprej uveljavljati neizpolnjevanje ustrezne prijave delodajalca v poklicno zavarovanje (kot procesno predpostavko za sodno varstvo), je odvisno od tega ali mu je bilo poklicno zavarovanje že priznano in je bil že vključen vanj (in je delodajalec morda le prenehal plačevati prispevke iz enega ali drugega razloga) ali pa še ne. V zadnjem primeru mora namreč najprej zahtevati izpolnitev dolžnosti prijave itd.

Sodišče je zaključilo, da delavec sicer lahko uveljavlja denarno terjatev neposredno na sodišču, vendar pa ne more biti uspešen samo z uveljavljanjem denarne terjatve, če mu pravica pred tem še ni bila priznana. V tem primeru mora najprej uveljavljati izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve po prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1. Sodišče je poudarilo, da to ne pomeni, da je delavcu pravica odvzeta, temveč le, da jo mora uveljavljati na pravilen način – najprej pri delodajalcu in šele po tem pri sodišču.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.