Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 200. členu določa, da lahko delavec ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve pred pristojnim delovnim sodiščem.
Delovna sodišča so že presojala vprašanje delavčeve neprištevnosti s smislu, da je treba izvesti predlagane dokaze, če se delavec sklicuje na neprištevnost.
Konkretno je Višje delovno in socialno sodišče v sklepu Pdp 517/2016 z dne 15. septembra 2016 presojalo pritožbo delavke zoper odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je tožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrglo, ker je bila vložena po poteku 30-dnevnega roka. Zadeva je bila vrnjena v ponovno sojenje. Po stališču višjega sodišča neizvedba dokazov v zvezi z vprašanjem prištevnosti v času vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pomeni bistvene kršitve določb postopka. Čeprav gre za izvajanje dokazov o dejstvu, je to za presojo pravočasnosti vložene tožbe bistveno.
Konkretnejše je bilo sodišče v sklepu Pdp 75/2015 z dne 5. marca 2015, kjer je pojasnilo, da
"vročitev odpovedi poslovno nesposobno osebi oziroma poslovno nesposobni osebi, ki je zaradi duševne bolezni ali duševne motnje trajno ali začasno izgubila dejansko sposobnost razsojanja, zaradi česar ni bila sposobna razumeti pomena svojih dejanj in ni bila zmožna imeti v oblasti svojega ravnanja, ne more imeti pravnih posledic".
V konkretnem primeru je šlo sicer za javno uslužbenko in presojo zamude roka iz 25. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU). Ta določba določa, da lahko javni uslužbenec vloži pritožbo v osmih dneh od vročitve pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja, sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem pa lahko javni uslužbenec zahteva v 30 dneh od dneva vročitve sklepa komisije za pritožbe oziroma od dneva, ko poteče rok za izdajo sklepa komisije za pritožbe. Če zoper sklep ni dovoljena pritožba, začne teči rok iz tega odstavka z vročitvijo sklepa prve stopnje. Višje delovno in socialno sodišče je v citiranem sklepu pojasnilo, da rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče šele od dneva, ko je stranka izvedela za kršitev svojih pravic, to je
"tedaj, ko se njeno zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da je ponovno pridobila sposobnost razsojanja in je bila zmožna razumeti pomen in posledice izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter uveljavljati pri delodajalcu pravno varstvo pravic iz delovnega razmerja, ki ji ga zagotavlja 25. člen ZJU. Res je, da socialni in zdravstveni razlogi na strani delavca ne morejo vplivati na potek prekluzivnih rokov in s tem na izgubo pravice do pravnega varstva pri delodajalcu, lahko pa vplivajo na začetek teka tega roka. Zato 8-dnevni rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 25. člena ZJU ne začne teči z dnem vročitve sklepa poslovno nesposobni osebi oziroma osebi, ki je sicer poslovno sposobna, pa nima sposobnosti razsojanja, ampak takrat, ko se taka oseba zave, da so ji bile kršene pravice."
Obe predstavljeni sodbi kažeta na to, da boste morali v primeru tožbe, vložene po poteku 30-dnevnega roka, izkazati svojo nezmožnost razsojanja oziroma neprištevnost.
Vir: dr. Nana Weber: Ko ji je bila vročena odpoved, je bila delavka neprištevna
>> Drugi članki iz Pravne prakse, št. 16, 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
