Vpliv vojne v Ukrajini na pravice in obveznosti izvajalca pri gradbeni pogodbi

Pri vprašanju vpliva podražitev cen materialov na pogodbeno ceno je treba v temelju izhajati iz besedila pogodbe, pri javnih naročilih pa tudi iz razpisne dokumentacije, ki je običajno sestavni del pogodbe o izvedbi javnega naročila. Za vsako pogodbo - tudi gradbeno - velja, da si po tem, ko nasprotna stranka prejme zavezujočo pravnoposlovno izjavo stranke, katere posledica je veljavna pogodba, stranka ne more več preprosto premisliti in "uiti" iz pogodbe oziroma je enostransko spreminjati. Načelo vezanosti na sklenjeno pogodbo je druga plat pogodbene svobode (in hkrati garant ekonomske učinkovitosti).1 Pogodba stranko zavezuje (pacta sunt servanda), razvežeta pa jo lahko le obe stranki skupaj,2 pri čemer enako velja tudi za spremembe pogodbe. Po drugi strani pa obstajajo tudi položaji, v katerih bi vztrajanje pri sklenjeni pogodbi povzročilo posledice, ki ne bi bile v skladu s pojmovanjem pravičnosti. Enega takih položajev predstavljajo tudi spremenjene okoliščine.

Povišanje cen materialov po vsebini za izvajalca predstavlja spremenjeno okoliščino.3 Obligacijski zakonik (OZ)4 je kljub splošnemu načelu, da je pogodbe, če je to le mogoče, treba obdržati v veljavi (pacta sunt servanda), v ureditvi instituta spremenjenih okoliščin praviloma pretirano strog in neizprosen. Edino sredstvo, s katerim stranka v primeru nastopa spremenjenih okoliščin lahko enostransko aktivno vpliva na vsebino pogodbenega razmerja, je po OZ tožba na razvezo pogodbe. Izjema pa velja prav za gradbeno pogodbo in za v tem primeru obravnavano spremenjeno okoliščino - spremembo cene zaradi povišanja cen materialov. Pravica do spremembe cene zaradi povišanja cen materialov ima namreč značilnost enostranskega oblikovalnega upravičenja, izvajalec pa jo uresniči z enostransko izjavo volje (z zahtevkom za zvišanje pogodbene cene oziroma za plačilo razlik v ceni, ki ga naslovi na naročnika),5 ne da bi bila za to potrebna kakršnakoli tožba.

Prvi odstavek 655. člena OZ določa, da če ni glede spremembe cene v pogodbi določeno kaj drugega, lahko izvajalec, ki je v pogodbenem roku izpolnil svojo obveznost, zahteva zvišanje cene za dela, če so se v času od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, tako da bi morala biti ta cena višja več kot za 2 odstotka. OZ torej pri gradbeni pogodbi - če ni določeno drugače - izvajalcu omogoča, da zvišanje pogodbenih cen zaradi zvišanja cen materialov doseže, ne da bi mu bilo treba (sodno) zahtevati razvezo pogodbe (in računati na pripravljenost nasprotne stranke, da pristane na spremembo cen po pogodbi). Izvajalec lahko zahteva le razliko v ceni del, ki presega 2 odstotka (tretji odstavek 655. člena OZ).

Najpogostejši drugačen dogovor ("če ni glede spremembe cene v pogodbi določeno kaj drugega") je dogovor o "fiksnosti" pogodbenih cen oziroma t. i. določilo o nespremenljivosti cen. Če je bilo torej dogovorjeno, da se cena za dela ne bo spremenila, ko bi se po sklenitvi pogodbe zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena (določilo o nespremenljivosti cen), lahko izvajalec kljub takemu pogodbenemu določilu zahteva spremembo, če so se cene za elemente zvišale toliko, da bi morala biti cena za dela več kot za 10 odstotkov višja (prvi odstavek 656. člena OZ). Izvajalec je v primeru fiksnosti cen upravičen zahtevati le zvišanje cene, ki presega zakonsko določeni prag 10 odstotkov. Pravico do spremembe cene zaradi povišanja cen materialov smiselno podobno (v nekaterih elementih pa bolj podrobno kot OZ) urejajo tudi Posebne gradbene uzance (2020).6


Sprememba cene zaradi podražitev, ki so posledica vojne v Ukrajini

V javnosti vlada tiho soglasje, da vojna v Ukrajini ustreza pojmu višje sile.7 Pravna teorija pojem višje sile opredeljuje z elementi, določenimi v prvem odstavku 153. člena OZ, ki sicer ureja oprostitev odgovornosti za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Višja sila (vis maior, act of god) je naravni dogodek, katerega bistvena značilnost je moč, ki se ji človek ne more uspešno zoperstaviti (zato jo poimenujemo kot "višjo").8,9 Da bi se neki dogodek štel za višjo silo, mora biti zunanji in nepričakovan10 oziroma nepredvidljiv in neobvladljiv.11

Ne glede na to, ali je opredelitev vojne v Ukrajini kot višje sile materialnopravno pravilna, to na pravico izvajalca do plačila zaradi podražitev, ki so posledica vojne, praviloma ne vpliva. Niti OZ niti PGU namreč ne razlikujeta med različnimi vzroki za podražitve cen materialov (oziroma kalkulativnih elementov), temveč možnost povišanja cene vežeta zgolj na dejstvo, da je do teh podražitev prišlo. Pomembne so lahko kvečjemu druge okoliščine, npr. izvajalčeva zamuda (prim. 26. uzanco PGU), ne pa razlogi, zaradi katerih je prišlo do povišanja cen materialov ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Matic Kuhar in mag. Maja Koršič-Potočnik: Vpliv vojne v Ukrajini na pravice in obveznosti izvajalca pri gradbeni pogodbi
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 15, 2022