c S

Sodišče EU o neodvisnosti in nepristranskosti sodnikov iz prejšnjega režima

21.04.2022 Zgolj to, da je bil sodnik imenovan v obdobju, v katerem ureditev države članice, v kateri izvršuje svojo funkcijo, še ni bila demokratična, ne povzroča pomislekov o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti.

Poljsko vrhovno sodišče mora na zadnji stopnji odločiti o sporu glede domnevne nepoštenosti pogoja indeksacije v kreditni pogodbi, ki je bila sklenjena med potrošniki in poljsko banko Getin Noble Bank.

V teh okoliščinah se to sodišče sprašuje, ali so trije sodniki na višjem sodišču, ki so prej odločali o tem sporu, izpolnjevali zahtevi po neodvisnosti in nepristranskosti, ki ju določa pravo Unije.

Eden od njih naj bi namreč svojo poklicno pot začel kot sodnik v komunističnem režimu in naj po koncu tega režima ne bi ponovno izrekel sodniške prisege. Ostala dva pa naj bi bila imenovana za sodnika na višjem sodišču v obdobju (med letoma 2000 in 2018), v katerem po mnenju poljskega ustavnega sodišča nacionalni sodni svet (KRS), ki je sodeloval pri njunem imenovanju, ni deloval transparentno in je bila njegova sestava protiustavna.

Poljsko vrhovno sodišče, ki je odločalo v sestavi sodnika posameznika, se je zato odločilo, da Sodišču postavi vprašanje glede zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti sodišč.

Sodišče je v sodbi v zadevi C-132/20 najprej zavrnilo trditev poljskega varuha človekovih pravic – ki je stranka v postopku – da sodnik poljskega vrhovnega sodišča, ki se je obrnil na Sodišče, ni pristojen za postavljanje vprašanj za predhodno odločanje glede na nepravilnosti, do katerih je prišlo pri samem imenovanju tega sodnika, zaradi katerih naj bi bili njegova neodvisnost in nepristranskost vprašljivi.

Sodišče namreč ni imelo na voljo informacij v zvezi s tem sodnikom oziroma drugih elementov, s katerimi bi bilo mogoče ovreči domnevo, da poljsko vrhovno sodišče ne glede na svojo konkretno sestavo izpolnjuje zahteve, zlasti tiste o neodvisnosti in nepristranskosti, za to, da bi ga bilo mogoče šteti za „sodišče“ države članice, ki lahko Sodišču postavi vprašanja za predhodno odločanje. Postavljena vprašanja so torej dopustna.

Sodišče je nato preučilo oba dela postavljenih vprašanj.

Glede sodnika na višjem sodišču, ki je svojo poklicno pot začel v komunističnem režimu, je Sodišče ob uporabi sheme analize, ki izhaja iz njegove sodne prakse zadnjih let v zvezi z zagotavljanjem neodvisnosti in nepristranskosti sodišč v pravu Unije, ugotovilo, da zgolj to dejstvo ne povzroča pomislekov o neodvisnosti in nepristranskosti navedenega sodnika pri opravljanju njegovih poznejših sodnih funkcij. V teh okoliščinah je med drugim poudarilo, da je Republika Poljska k Uniji in njenim vrednotam, zlasti glede pravne države, pristopila, ne da bi to ovirala okoliščina, da so bili poljski sodniki imenovani v obdobju, v katerem ureditev te države še ni bila demokratična. Predložitveno sodišče poleg tega ni predložilo nobenega indica, ki bi vzbujal dvome v zvezi s tem.

Kar zadeva ostala dva sodnika na višjem sodišču, je Sodišče ob uporabi iste sheme analize navedlo, da se poljsko ustavno sodišče – ko je leta 2017 razglasilo, da je bila sestava KRS, kakršna je bila ta v obdobju imenovanja dveh zadevnih sodnikov, protiustavna – ni izreklo o neodvisnosti KRS. Ta protiustavnost kot taka torej ne zadostuje za to, da bi o neodvisnosti in nepristranskosti KRS v sestavi iz tistega obdobja in torej sodnikov, pri imenovanju katerih je ta sodeloval, obstajal dvom.

Enaka ugotovitev poleg tega velja, kadar je KRS sodnika izbral kot kandidata za sodniško mesto po koncu postopka, ki takrat ni bil niti transparenten niti javen ter zoper katerega ni bilo mogoče vložiti pravnega sredstva pred sodiščem, če ni na voljo elementov, ki bi kazali na pomanjkanje neodvisnosti KRS. Predložitveno sodišče ni predložilo konkretnih elementov, ki bi lahko vzbujali dvome v zvezi s tem.

*S predlogom za sprejetje predhodne odločbe lahko sodišča držav članic v zvezi s sporom, o katerem odločajo, Sodišču predložijo vprašanja o razlagi prava Unije ali veljavnosti aktov Unije. Sodišče ne odloči o nacionalnem sporu. Zadevo reši nacionalno sodišče v skladu z odločbo Sodišča. Ta odločba je enako zavezujoča za druga nacionalna sodišča, ki obravnavajo podoben problem.

Vir: Sodišče Evropske unije, Sodba v zadevi C-132/20, 29. marec 2022


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.