Zato po oceni Ustavnega sodišča Državni zbor o tej zakonski določbi ne bi smel izključiti zakonodajnega referenduma. Ker je to storil, je bila določba sprejeta po protiustavnem postopku.
Omejitev zakonodajnega referenduma
Ustavno sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve zapisalo, da do kršitve pravil referendumskega postopka, s katero bi zakonodajalec posegel v ustavno zagotovljeno pravico zahtevati razpis referenduma, lahko pride tudi v primeru, ko zakonodajalec v zakon, ki sicer ne more biti predmet referenduma, vključi posamezne določbe, glede katerih referendumsko odločanje po določbi prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (URS) ni izključeno. V takem primeru bi bila, tako Ustavno sodišče, kršitev prve alineje drugega odstavka navedenega člena URS podana le glede tistih zakonskih določb, ki po vsebini niso zakonska podlaga za nujne ukrepe za zagotovitev obrambe države, varnosti oziroma odprave posledic naravnih nesreč.
Ustavno sodišče je spomnilo, da je v odločbi v zadevi U-I-480/20 z dne 11. marca 2021 že opredelilo pojem »odprave posledic naravnih nesreč«. Tako je ponovilo, da sta opredelilni značilnosti naravnih nesreč, da (1) imajo izvor v naravi ter (2) prizadenejo družbo in povzročijo škodo za življenje, zdravje ali premoženje ljudi. Odprava posledic naravnih nesreč pa pomeni zlasti prizadevanje za odpravo oziroma omilitev negativnih posledic, ki jih je povzročila naravna nesreča. Glede pojma »nujnosti« je Ustavno sodišče pojasnilo, da so nujni ukrepi tisti, ki se ob nastanku naravne nesreče ne smejo opustiti ali odložiti, oziroma ukrepi, brez katerih odprave posledic naravne nesreče ni mogoče zagotoviti.
Ob tem je zapisalo, da je kot primer naravne nesreče že prepoznalo epidemijo covida-19 in da je zato zakon, ki pomeni zakonsko podlago za nujne ukrepe za zagotovitev odprave posledic epidemije covida-19, štelo za zakon iz prve alineje drugega odstavka 90. člena URS.
Protiustavnost ZDUPŠOP
Ustavno sodišče je nato zgoraj opisano uporabilo pri presoji izpodbijanih določb Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP). Ugotovilo je, da je bilo z uveljavitvijo 48. člena ZDUPŠOP odstopljeno od določbe drugega odstavka 7. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki določa, da je v plačnih podskupinah od C1 do J3 na delovnih mestih in v nazivih mogoče doseči največ 57. plačni razred, in sicer tako, da je za plačno podskupino E1 – Zdravniki in zobozdravniki na delovnih mestih in v nazivih mogoče doseči največ 63. plačni razred za obdobje do 31. decembra 2022.
Presodilo je, da je Državni zbor sicer razumno utemeljil, da je covid-19 na področju zdravstva povzročil posebno obremenjenost zdravnikov in zobozdravnikov, vendar pa izpodbijani ukrep iz 48. člena ZDUPŠOP ni nujen ukrep za odpravo te škodljive posledice v smislu prve alineje drugega odstavka 90. člena URS. Po oceni Ustavnega sodišča namreč te posebne obremenjenosti (zobo)zdravnikov ni nujno odpravljati s sistemsko spremembo plačnega sistema, ki se nanaša na osnovne plače vseh zdravnikov in zobozdravnikov ne glede na njihovo morebitno dodatno obremenjenost zaradi zdravljenja bolnikov s covidom-19.
Že doslej je namreč zakonodajalec, tako Ustavno sodišče, omogočal dodatke tistim zdravnikom in zobozdravnikom, ki so pri svojem delu dodatno obremenjeni zaradi zdravljenja bolnikov s to boleznijo. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je Državni zbor neupravičeno izključil zakonodajni referendum o 48. členu ZDUPŠOP, kar pomeni, da je bila izpodbijana zakonska določba sprejeta po protiustavnem postopku in je v neskladju s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena URS. Člen 48 ZDUPŠOP je zato razveljavilo.
Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala ustavna sodnika Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) in Marko Šorli, ki sta podala odklonilni ločeni mnenji že na sklep o zadržanju 48. člena ZDUPŠOP. Sodnika dr. Rok Čeferin in dr. Rajko Knez sta dala pritrdilni ločeni mnenji.
Pripravil: Patricij Maček, mag. prava
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
