Ocenjevanje in napredovanje javnih uslužbencev ureja 111. člen Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), ki v prvem odstavku citiranega člena določa, da se ocenjevanje uradnikov, ki se izvaja na podlagi zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, uporablja tudi za spodbujanje kariere in pravilno odločanje o njihovem napredovanju. Nadalje je v drugem odstavku 111. člena ZJU določeno, da postopek in pogoje napredovanja v višji naziv za organe državne uprave, pravosodne organe in uprave lokalnih skupnosti določi vlada z uredbo.
Na podlagi prvega odstavka 17. člena Zakona o sistemu plač v javne sektorju (ZSPJS) je določeno, da je pogoj za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju, pri čemer se delovna uspešnost ocenjuje glede na rezultate dela, samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela, zanesljivost pri opravljanju dela, kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela. Postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje po tem zakonu se za javne uslužbence v organih državne uprave, v upravah lokalnih skupnosti, v pravosodnih organih, v javnih zavodih in drugih uporabnikih proračuna določi z uredbo vlade , medtem ko za javne uslužbence v drugih državnih organih se postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje določi s splošnim aktom, ki ga izda predstojnik državnega organa (kot to določata drugi in tretji odstavek 17. člena ZSPJS).
Na podlagi prvega odstavka 3. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (v nadaljevanju: Uredba) je določeno, da se preverjanje izpolnjevanja pogojev izvede na osnovi treh letnih ocen delovne uspešnosti, pri čemer se letna ocena delovne uspešnosti opravi na osnovi elementov iz prvega odstavka 17. člena ZSPJS. Ocena delovne uspešnosti javnega uslužbenca je lahko: odlično, zelo dobro, dobro, zadovoljivo in nezadovoljivo (kot to določa drugi odstavek 3. člena Uredbe).
Postopek ocenjevanja javnega uslužbenca poteka na način, da se javne uslužbence, ki so pri proračunskem uporabniku zaposleni za določen ali nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, oceni enkrat letno, kot to izhaja iz prvega odstavka 4. člena Uredbe. Postopek ocenjevanja javnega uslužbenca se izvede vsako leto najkasneje do 15. marca (kot to določa drugi odstavek 4. člena Uredbe). Pri postopku ocenjevanja se ocenijo javni uslužbenci, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev. Ocenijo se tudi tisti javni uslužbenci, ki so zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (porodniški dopust), kot to izhaja iz tretjega odstavka 4. člena Uredbe.
Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev se izvede vsako leto do 15. novembra za vse javne uslužbence. Ocene javnih uslužbencev se točkujejo, in sicer ocena odlično s 5 točkami, ocena zelo dobro s 4 točkami, ocena dobro s 3 točkami in ocena zadovoljivo z 2 točkama. Ocena nezadovoljivo se ne točkuje (kot to določa prvi odstavek 5. člena Uredbe). Za en plačni razred napredujejo tisti javni uslužbenci, ki v napredovalnem obdobju dosežejo ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk, ob tretjem in četrtem najmanj 12 točk, ob petem najmanj 13 točk in ob nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk (kot to določa drugi odstavek 5. člena Uredbe).
Javni uslužbenci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko napredujejo za največ dva plačna razreda, če ob prvem napredovanju dosežejo najmanj 14 točk, ob nadaljnjih napredovanjih pa 15 točk, kot to izhaja iz tretjega odstavka 5. člena Uredbe. Javnemu uslužbencu, ki na podlagi seštevka treh letnih ocen ni zbral zadostnega števila točk za napredovanje, se ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje naslednje leto ob preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje. Javni uslužbenec napreduje, ko skupaj doseže tri ocene, ki pomenijo izpolnitev pogojev za napredovanje. Pri tem se upoštevajo tri najugodnejše ocene v obdobju od zadnjega napredovanja, kot to izhaja iz četrtega odstavka 5. člena Uredbe. V vsakem primeru pa napreduje javni uslužbenec za en plačni razred, če je v času od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve preteklo najmanj šest let in je v tem obdobju dosegel povprečno oceno najmanj dobro (kot to določa peti odstavek 5. člena Uredbe).
Javni uslužbenec, ki ni bil ocenjen ali se z oceno ne strinja, lahko v osmih delovnih dneh od poteka roka za ocenitev oziroma od seznanitve z oceno zahteva, da se ga oceni oziroma zahteva preizkus ocene pred komisijo, ki jo imenuje odgovorna oseba v roku 15 dni od vložitve zahteve za preizkus ocene (kot to določa prvi odstavek 17.a člena ZSPJS).
Letni razgovori z nadrejenimi se sicer zakonsko morajo opravljati na letni ravni, vendar pa bi se taki razgovori morali opravljati večkrat na leto in ne zgolj enkrat. Menim, da ocenjevanje in podeljevanje ocen delavcu ni dovolj objektivno, saj je v ocenjevanje preveč vmešan subjektivni vidik nadrejenega, kar velikokrat povzroči, da ocene posameznega delavca realno ne predstavljajo njegovo delo.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
