Prepoved dela pod vplivom alkohola in drog sicer ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki določa, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, prav tako pa ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti in sicer na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.
Delodajalec sicer ugotavlja stanje alkoholiziranosti po postopku in na način, določen z internim aktom delodajalca (denimo pravilnikom, statutom).
Zakon o delovnih razmerjih
Implicitno prepoved dela pod vplivom alkohola vsebuje tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Prav tako pa določa tudi, da mora delavec spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
Delodajalec je upravičen pri delavcu izvesti postopek preizkusa njegove alkoholiziranosti na delovnem mestu. Sam postopek tega preizkusa v delovnopravni zakonodaji sicer ni predpisan, enako velja za testiranje drog v organizmu.
Če pride do delovnega spora, lahko delodajalec alkoholiziranost delavca dokazuje z vsemi dokaznimi sredstvi, ki so primerni za ugotavljanje tega dejstva, tako z alkotestom, kot tudi z zaslišanjem prič, ki so bile s delavcem v neposrednem stiku. Tako zakon o delovnih razmerjih, kot tudi zakon o varnosti in zdravju pri delu pri delu ne določata posebnih pravil glede dokazovanja alkoholiziranosti delavca na delu.
Če je delavec na delovnem mestu pod vplivom alkohola, lahko to predstavlja tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Sodna praksa - alkoholiziranost in hujša kršitev delovnih obveznosti
Sodna praksa vsebuje številne zanimive primere, povezane z alkoholiziranostjo na delovnem mestu. Tako je Višje delovno in socialno sodišče (glej VDSS Sodba Pdp 976/2017 z dne 25.1.2018) izreklo, da predstavlja dejstvo, da delavec pride na delo oziroma ostane na delu pod vplivom alkohola hujšo kršitev delovnih obveznosti in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Sodna praksa - odklon testa alkoholiziranosti
Zanimivo sodbo je izreklo Višje delovno in socialno sodišče (glej VDSS sodba Pdp 1067/2014 z dne 15.1.2015) glede odklona testa alkoholiziranosti. Izreklo je, da dejstvo, da je delavec odklonil test alkoholiziranosti še ne pomeni, da je bil tudi alkoholiziran. Sodišče je do takega zaključka prišlo na osnovi vpogleda v interni akt (Pravilnik) delodajalca.
Ugotovilo je, da ima delodajalec v 7. členu tega Pravilnika o izvajanju kontrole in ugotavljanju dela pod vplivom alkohola določeno, da se v primeru, če delavec odkloni ugotavljanje alkoholiziranosti, lahko sum alkoholiziranosti ugotavlja na drug način, s katerim se dokazuje, da je delavec pod vplivom alkohola (npr. s pričami, odvzemom krvi itd.).
Sodišče je nato zaslišalo priče in direktorja delodajalca in na podlagi njihovega zaslišanja zaključilo, da delodajalec ni dokazal, da bi bil tožnik kritičnega dne vinjen na delovnem mestu. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1.
Sodna praksa - alkoholiziranost in tvegano delovno mesto
Višje delovno in socialno sodišče se je opredelilo tudi glede povezave med alkoholiziranostjo in delom na delovnem mestu (glej VDSS sodba Pdp 267/2008 z dne 2.10.2008), ki je bilo opredeljeno kot delovno mesto z večjo nevarnostjo za zdravstvene okvare in izreklo, da predstavlja alkoholiziranost na takem delovnem mestu resen in utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Sodna praksa - delo na višini, nad globino in pod električno napetostjo
Vrhovno sodišče RS je v eni izmed svojih sodb (glej VSRS sodba VIII Ips 79/2016 z dne 24.5.2016) izreklo, da glede na to, da se delo pri delodajalcu opravlja na višini, nad globino in pod električno napetostjo, je delodajalec v Pravilniku o prepovedi uživanja alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc določil, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, pri čemer se šteje, da je delavec alkoholiziran, če preizkus alkohola pokaže več kot 0. Vendar pa ničelna toleranca do alkohola in to, da delodajalec opravlja nevarno dejavnost, še ne pomeni, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi edini možen ukrep v vseh primerih kršitve prepovedi uživanja alkohola na delovnem mestu.
Izreklo je, da okoliščina, da delodajalec opravlja nevarno dejavnost in da je zato v Pravilniku določil, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, ne pomeni, da sodišče ni dolžno opraviti tudi tehtanja vseh drugih okoliščin in interesov obeh strank, in na podlagi tega tehtanja presoditi, ali je izpolnjen pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi takšnega tehtanja je sodišče druge stopnje utemeljeno zaključilo, da ta pogoj ni bil izpolnjen.
Sodna praksa - nadzor alkoholiziranosti s strani detektivske agencije
Prav tako zanimivo sodbo je izreklo Višje delovno in socialno sodišče (glej VDSS sodba Pdp 256/2020 z dne 9.9.2020) v povezavi z nadzorom alkoholiziranosti s strani detektivske agencije. Izreklo je, da izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ni opravilo, ki bi ga po zakonu lahko veljavno izvedla le detektivska agencija oziroma detektiv, ampak ga lahko izvedejo tudi druge osebe.
Zato je revizijsko sodišče poudarilo, da izvedba alkotesta s strani osebe, ki ni detektiv, pomeni le, da ta ni bila opravljena v skladu s pravili detektivske dejavnosti, ne pomeni pa, da je tak preizkus nezakonit. Preizkus alkoholiziranosti namreč lahko zakonito opravi katerakoli za to usposobljena oseba. Izreklo je, da je delodajalec ravnal v skladu z internim navodilom, ki določa, da preizkus alkoholiziranosti opravi pooblaščeni detektiv pogodbene detektivske agencije v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti (ZDD-1). Šele v sodnem postopku se je izkazalo, da detektivska agencija ni imela zaposlenega detektiva, sporni, ki je test opravil, pa ne statusa detektiva, torej je dejansko zaupala izvedbo preizkusa osebi, ki ni bila detektiv, oziroma detektivski agenciji, ki ni izpolnjevala pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti. Vendar pa tudi to samo po sebi ne pomeni, da je tako pridobljen dokaz, to je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, nezakonit oziroma brez dokazne vrednosti.
Čeprav delodajalec pri ugotavljanju alkoholiziranosti ni ravnal dosledno po postopku in na način, določen z internim navodilom, je sodišče ugotovilo, da je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik na postopek preizkusa alkoholiziranosti pristal in, da je tudi podpisal zapisnik o opravljenem preizkusu alkoholiziranosti.
Sklep
Alkoholiziranost na delovnem mestu ni nič manjši problem, kot alkoholiziranost izven delovnega mesta. Zaradi alkoholiziranih delavcev je ogrožena varnost pri delu, prav tako je moten in ogrožen delovni proces. Zato zakonodaja jasno določa, da je alkohol na delovnem mestu prepovedan in pri tem napotuje delodajalca, da v svojem notranjem aktu sam odredi postopek preizkusa alkoholiziranosti zaposlenih.
A čeprav je delo pod vplivom alkohola prepovedano, to še ne pomeni, da lahko delodajalec le zaradi dejstva, ker je pri njem zaposlenega delavca “zasačil”, da je ta delal pod vplivom alkohola slednjemu že avtomatično izreče delovnopravne sankcije, denimo mu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Ker gre v takih primerih za precej skrajen in hud poseg v eksistenco zaposlenega, je treba v vsakem primeru posebej presojati, ali je bila kršitev delavca tako huda, da utemeljuje izrek takih sankcij.
Pripravil: mag. Boštjan J. Turk, direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
