»Ustavno sodišče ocenjuje, da kakršnokoli zavzemanje bodisi v programu stranke bodisi z izjavami oziroma dejanji (članov) stranke za drugačno gospodarsko-družbeno ureditev, vključno z ideologijo, ki bi temeljila na družbeni lastnini proizvodnih sredstev in delavskem upravljanju podjetij, ne bi bilo protiustavno delovanje oziroma akt, ker ne bi pomenilo ogrožanja človekovega dostojanstva v zvezi s temeljnimi ustavnimi vrednotami iz 63. člena Ustave,« je presodilo Ustavno sodišče v sklepu v zadevi Ps-1/22 z dne 10. marca 2022. V njem je presojalo ustavnost programa politične stranke Levica in njenega delovanja ter delovanja politične stranke Socialni demokrati (SD).
Ustavno sodišče je tako v sklepu, s katerim je zaradi očitne vsebinske neutemeljenosti pobudnikovih navedb pobudo za začetek postopka za oceno protiustavnosti programa politične stranke Levica ter delovanja političnih strank Levica in SD kot očitno neutemeljeno zavrnilo, uvodoma zapisalo, da pri presoji protiustavnosti delovanja in aktov politične stranke upošteva sledeča merila:
(1) ali politična stranka ogroža temeljne ustavne vrednote iz 63. člena Ustave Republike Slovenije (URS), ki se nanašajo na spoštovanje načela človekovega dostojanstva iz 1. člena URS in so jedro svobodne demokratične ureditve;
(2) ali je ogrožanje resno (stranka mora z aktivnimi dejanji sistematično in načrtno delovati v smeri uresničitve ciljev, ki so v nasprotju z vrednotami iz 63. člena URS, ter mora obstajati realna možnost za uresničitev teh ciljev);
(3) ali stranka deluje na ustavno nedopusten način oziroma z ustavno nedopustnimi sredstvi (prepovedana je uporaba nasilja, groženj ali drugih oblik ustrahovanja); ter
(4) ali protiustavnost delovanja politične stranke izhaja iz njenih dejanj oziroma dejanj njenih organov oziroma iz sistematičnih in načrtnih dejanj njenih članov ali celo simpatizerjev, če so v njihovih dejanjih jasno prepoznavni cilji stranke oziroma je stranka njihova dejanja sprejela za svoja.
V nadaljevanju je Ustavno sodišče med drugim ocenilo, da morebitna uporaba simbolov komunističnega sistema na dogodkih stranke (SD), ki ni oblastni organ in ne izvršuje oblastnih dejanj, ter morebitno izražanje naklonjenosti osebnostim tega sistema, ne bi pomenilo spodbujanja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti niti razpihovanja narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva niti spodbujanja k vojni in nasilju. Enako velja za izjavo poslanca, da je stranka SD ponosna naslednica Zveze komunistov Slovenije. Po oceni Ustavnega sodišča namreč gre za izražanje njegovega političnega prepričanja, zaradi katerega niso ogrožene temeljne ustavne vrednote svobodne demokratične družbe, ki jih varuje 63. člen URS. Z ustavnopravnega vidika je povsem nekaj drugega, če določene protiustavne vrednote zagovarjajo in podpirajo posamezniki oziroma skupine posameznikov v okviru svojega osebnega (političnega) prepričanja, kot če se s temi vrednotami prek simbolov poistoveti oblast pri sprejemanju splošnih ali posamičnih oblastnih odločitev, je prepričano Ustano sodišče.
V povezavi s pobudnikovim sklicevanjem na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Le Comité d’organisation et d’enregistrement du Parti communiste Roumain proti Romuniji pa je Ustavno sodišče pojasnilo, da ta odločitev ni primerljiva z obravnavano zadevo. V navedeni zadevi je šlo, tako Ustavno sodišče, za registracijo nove politične stranke, medtem ko gre v obravnavani zadevi za dalj časa delujoči politični stranki. Za zavrnitev registracije Komunistične stranke Romunije (KPR) je obstajalo več razlogov, ne le nedistanciranje od bivšega totalitarnega sistema. V zvezi s slednjim pa ta, da sta statut in program KPR dopuščala totalitarne in ekstremistične ukrepe, ki bi lahko ogrozili nacionalno varnost, ter sta pomenila nevarnost za demokratične vrednote. Poleg tega KPR ni prekinila vezi z nekdanjo KPR, je pojasnilo Ustavno sodišče. Izpostavilo je še, da je bilo za ESČP bistveno, da so nacionalna sodišča želela preprečiti, da bi politična organizacija, ki je z vzpostavitvijo totalitarnega režima dolgo časa resno zlorabljala svoj položaj, v prihodnosti zlorabila svoje pravice, in so na ta način hotela preprečiti napade na državno varnost oziroma na temelje demokratične družbe.
Glede na navedeno je Ustavno sodišče sklenilo, da očitana dejanja strank SD in Levice oziroma izpodbijane določbe programa Levice očitno ne ogrožajo vrednot človekovega dostojanstva, ki jih varuje 63. člen URS, in prav tako ne pomenijo ustavno nedopustnega načina delovanja. Odločitev je sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnika Jaklič (odklonilno ločeno mnenje) in Svetlič (odklonilno ločeno mnenje) sta dala odklonilni ločeni mnenji, sodnica dr. Špelca Mežnar pa pritrdilno ločeno mnenje.
Pripravil: Patricij Maček, mag. prava
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
