c S
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca 21.03.2022

V delovnih razmerjih so odpovedi pogodb o zaposlitvi s strani delodajalca pogoste. Ali si delodajalec ne more več “privoščiti” zaposlovati delavca zaradi poslovnih razlogov ali ugotovi, da delavec ni sposoben opravljati dela, za katero sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi, ali da je delavec kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, ni uspešno opravil poskusnega dela ipd.

Zgoraj omenjeni razlogi so sicer razlogi za tako imenovano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Poleg tega pa obstajajo tudi razlogi, ki jih je povzročil nek nepričakovan dogodek, hujša kršitev delovnega razmerja na strani delavca.

V takem primeru govorimo o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. 

Kdaj pride do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca?

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca se uvršča med tiste odpovedi delovnega razmerja, do katere lahko pride v primerih hujših kršitev delovnega razmerja.

To potrjuje tudi zakon (109. člen ZDR-1), ki določa, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitviKršitev mora biti tako huda, da je očitno, da delavca, ki mu delodajalec očita kršitev, ni več mogoče obdržati v delovnem razmerju niti ne za omejeni čas, saj bi to očitno škodilo delovnem procesu. Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi se  pogodba o zaposlitvi odpoveduje brez odpovednega roka.

Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja,  lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi v 30. dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.


Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi

Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v primerih:
- če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, 
- če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, 
- če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, 
- če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
- če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
- če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
- če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
- če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

V primeru izredne odpovedi zaradi kršitve delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, v primerih hujših kršitev delovnega razmerja (naklepno ali iz hude malomarnosti), ter v primerih če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela, lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.

Dokazno breme

Dokazno breme glede zgoraj omenjenih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je na strani delodajalca. On je torej tisti, ki mora delavcu dokazati, da je storil kaznivo dejanje, da je huje kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja (naklepno ali iz hude malomarnosti), da najmanj pet dni zaporedoma ni prišel na delo in delodajalca o tem ni obvestil, ipd. Dokazi so lahko različni – od listinskih dokazov, izjav prič, fotografij ipd.

Dolžnost seznanitve delavca

Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Obveznost pisne komunikacije in vročitev odpovedi

izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti izraženi v pisni obliki. Delodajalec mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ob odpovedi mora delodajalec delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Napačno obvestilo o pravnem varstvu ne more biti v škodo delavca.

izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje. Vročitev se praviloma opravi osebno v prostorih delodajalca, lahko pa tudi   s priporočeno pošiljko s povratnico, ali pa z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Delavec, ki se mu odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Uveljavljeno je načelo domneve vročitve - izmikanje torej ne pride v poštev. Šteje se namreč, da je bila vročitev opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Sklep

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca naj bi bila v praksi izjema. Večina odpovedi s strani delodajalcev je še vedno rednih, predvsem iz poslovnih razlogov in iz razlogov nesposobnosti. Navkljub temu niso redki primeri, ko pride tudi do izrednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Do teh pride zaradi hujših kršitev delovnega procesa na strani delavcev, ko je nadaljevanje opravljanja dela zaradi takih kršitev onemogočeno. Zaradi tega so tudi roki pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi na strani delodajalca praviloma krajši. To pa še ne pomeni, da delodajalcu ni treba upoštevati vseh zakonskih obveznosti v odnosu do delavca, ki mu očita hujše kršitve, pri čemer je pomembna predvsem pisna komunikacija in pa dolžnost omogočiti mu ustrezen zagovor.    

Pripravil: mag. Boštjan J. Turk, direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.