Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. V skladu s citiranim členom je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Že iz same definicije poslovne uspešnosti je jasno, da je del plače za poslovno uspešnost vezan na poslovno uspešnost delodajalca, zaradi česar morajo biti kriteriji za prejem tega dela plače določeni. V skladu z 10. členom ZDR-1 morajo biti delavci s splošnim aktom, ki kriterije določa, seznanjeni.(*1)
Upravno sodišče RS se je v sodbi I U 29/2020-21 z dne 11. novembra 2020 ukvarjalo z vprašanjem, ali je zaposlenim, ki so odsotni zaradi bolniške, nosečnosti ali drugih osebnih okoliščin, dopustno znižati znesek za poslovno uspešnost. Upravno sodišče je zadevo presojalo z vidika diskriminacije. Uvodoma je sodišče opozorilo na določbo 4. člena > Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), da diskriminacija pomeni vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti.
Posredna diskriminacija v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZVarD obstaja takrat, ko je oseba ali skupina oseb z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralne določbe, merila ali prakse v manj ugodnem položaju kot druge osebe, razen če ta določba, merilo ali praksa objektivno temelji na legitimnem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in nujno potrebna.
Delodajalec je v konkretnem primeru sprejel dogovor, v katerem so bili določeni kriteriji za izplačilo poslovne uspešnosti, ti pa so bili vezani na prisotnost posameznega delavca tako, da se je po vnaprej določeni lestvici poslovna uspešnost nižala za primere odsotnosti iz vseh zdravstvenih razlogov, porodniške, očetovskega dopusta in neplačane odsotnosti ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Nana Weber: Tudi delavcu, ki sploh ne dela, pripada plačilo poslovne uspešnosti
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 8, 2022
>> Članek lahko preberete tudi, če niste naročnik.<
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
