Tožnica je vložila tožbo zoper odločbo Finančne uprave, s katero ji je bil v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora odmerjen davek na dodano vrednost za obdobje od 1. januarja 2017 do 30. novembra 2019 v skupnem znesku 154.991,64 evra in pripadajoče obresti v znesku 26.076,70 evra. Hkrati je vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagala, naj sodišče do izdaje pravnomočne odločbe v tem sodnem postopku zadrži izvršitev izpodbijane odločbe.
Sodišče prve stopnje je zahtevo za izdajo začasne odredbe z izpodbijanim sklepom zavrnilo, ker je menilo, da tožnica s svojimi navedbami ni izkazala nastanka težko popravljive škode skladno z drugim odstavkom 32. člena > Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zoper tak sklep je tožnica vložila pritožbo.
Vrhovno sodišče je v sklepu opr. št. I Up 247/2021 najprej poudarilo, da lahko sodišče na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri tem je opozorilo, da zakon ne določa, kakšna škoda se šteje za težko popravljivo, saj gre za pravni standard, katerega vsebino je treba ugotoviti v vsakem primeru posebej.
V nadaljevanju je sodišče ugotavljalo, ali je pritožnica s svojimi navedbami izkazala nastanek težko popravljive škode. Pri tem je poudarilo, da skladno s sodno prakso ni treba, da bi družba že prenehala s poslovanjem oziroma bi bil stečaj že uveden, saj bi bila s tem nepopravljiva škoda dejansko že povzročena. Zadostuje torej, da stranka s stopnjo verjetnosti izkaže, da je grozeči stečaj ali nevarnost skorajšnjega prenehanja poslovanja neposredna posledica (izvršitve) akta, ki ga izpodbija s tožbo v upravnem sporu.
Vrhovno sodišče je tudi kot napačno označilo stališče, da je zaradi prevladujočega javnega interesa standard težko popravljive škode v davčnih zadevah treba presojati strožje kot v drugih upravnih sporih. Za tako razlago pogojev iz 32. člena ZUS-1 ni podlage v zakonu. Interesi zavezancev za davek in davčnega organa so namreč enakovredni in jih mora sodišče soočiti v vsakem konkretnem primeru posebej. Zavezancem za davek zato s sklicevanjem na javno korist pobiranja davkov ni mogoče nalagati nerazumnih ovir pri izkazovanju težko popravljive škode, kot je to storilo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru.
Po presoji Vrhovnega sodišča je pritožnica v zahtevi za izdajo začasne odredbe določno navedla posledice, ki ji grozijo z izvršitvijo odmerne odločbe, vključno s težo in naravo grozeče škode (prenehanje družbe), utemeljila pa je tudi individualne okoliščine, torej zakaj je taka škoda v njenem primeru težko popravljiva oziroma celo nepopravljiva. Navedla je, da rubež vozil oziroma polprikolic pomeni rubež njenega edinega premoženja, brez katerega ne more opravljati svoje registrirane dejavnosti.
Ker je nesporno dejstvo, da je predmet rubeža celotno pritožničino premoženje, Vrhovno sodišče ne vidi potrebe, da bi morala pritožnica dodatno navajati število in vrednost vozil ter utemeljevati, kako bi prodaja le-tega vplivala na njeno poslovanje.
Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje navedene trditve nepravilno ocenilo kot pavšalne in nekonkretizirane. Pritožnica je namreč v zahtevi za izdajo začasne odredbe določno navedla posledice, ki ji grozijo z izvršitvijo odmerne odločbe, vključno s težo in naravo grozeče škode (prenehanje družbe), utemeljila pa je tudi individualne okoliščine, torej zakaj je taka škoda v njenem primeru težko popravljiva oziroma celo nepopravljiva. Teh navedb sodišče prve stopnje ni presojalo po vsebini.
Po presoji Vrhovnega sodišča je pritožnica v predlogu ustrezno izkazala nastanek težko popravljive škode, zato je sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedeno kršitev in dopolniti dejanske ugotovitve in opraviti še presojo sorazmernosti ukrepa, torej ali bi bila z izdajo začasne odredbe lahko prizadeta javna korist (npr. da bi bilo kasneje poplačilo naložene davčne obveznosti močno oteženo ali celo onemogočeno).
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
