Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog, da se razveljavijo volitve za člane sveta delavcev družbe A. d. o. o. in sklep o ugotovitvi in razglasitvi rezultatov o izvoljenih kandidatih za člane sveta delavcev te družbe. Prav tako je zavrnilo zahtevek, da je nasprotna udeleženka dolžna opraviti nove volitve v 60-ih dneh od pravnomočnosti sodbe.
Zoper sodbo se je pritožil predlagatelj iz vseh treh pritožbenih razlogov ter navedel, da je na volišču prihajalo do kršitev prvega odstavka 22. člena Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). Na volišču so se nahajali delavci, ki tam niso imeli kaj iskati, to pa naj bi po njegovem vplivalo na rezultat volitev. Predlagatelj je prav tako navedel, da so na volišče prihajale osebe, ki so že glasovale ter da sodišče »tolerira« sprehajanje na volišču. Sodišču je očital, da je obravnavalo posamezne kršitve, namesto da bi upoštevalo celotno dogajanje.
Višje delovno in socialno sodišče je po preizkusu sodbe ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ter s sodbo opr. št. X Pdp 633/2021 zavrnilo pritožbo.
Pritožbeno sodišče zavrača očitek pritožbe, da izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ter da so zaključki sodišča prve stopnje protispisni. Sodišče prve stopnje je namreč v zvezi s potekom volitev ugotovilo določene okoliščine, ki pa jih ni štelo kot odločilna dejstva spora, ker predlagatelj ni podal zadostnih trditev o tem.
Pri svoji odločitvi je nižje sodišče izhajalo iz določbe drugega odstavka 35. člena ZSDU, da morajo biti volitve organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Pri tem je upoštevalo prvi odstavek 22. člena ZSDU, da so pri delu volilnih organov lahko navzoči tudi predstavniki kandidatov in predstavniki sindikatov, ter da po drugem odstavku 52. člena ZSDU nihče ne sme ovirati volitev.
Sodišče prve stopnje je z zaslišanjem predstavnikov predlagatelja in nasprotne udeleženke ter članov volilne komisije in volilnih odborov preverilo, ali so bile na volišču še druge osebe, ki bi vplivale na potek in rezultat volitev, bodisi s prigovarjanjem ali omejevanjem volivcev ter ali je bila zagotovljena tajnost glasovanja. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka, v katerem je izvedlo več kot 15 zaslišanj, je presodilo, da predlog ni utemeljen.
Res je, da imajo na podlagi prvega odstavka 53. člena ZSDU predlagatelji kandidatov za člane sveta delavcev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost volitev, pravico zahtevati razveljavitev volitev. Vendar pa vsaka kršitev postopka volitev ne privede nujno do razveljavitve volitev. Relevantne so le kršitve, ki imajo za posledico nezakonitost volitev.
Na volišču so bili poleg tistih, ki imajo to pravico po zakonu, za kratek čas prisotni tudi delavci, ki so prišli po malico (volitve so se namreč izvajale v jedilnici), nekajkrat predsednik sveta delavcev, nekajkrat dotedanji predsednik sveta delavcev in dva od kandidatov. Delavci, ki so prišli po malico, niso ovirali volivcev, prav tako predsednik sveta delavcev ne. Na volišču pa se ne bi smela nahajati kandidata D.D. in E.E. - vendar pa predlagatelj volitev ne izpodbija zaradi njune prisotnosti, ampak zaradi prisotnosti F.F. Le-ta pa je skrbel za člane volilnega odbora ter preverjal ustrezno opremljenosti volišča s sredstvi za preprečevanje epidemije. Takšno ravnanje pa ne dokazuje oviranja volitev ali kršitve načela tajnosti volitev. Prav tako sodišče ni ugotovilo, da bi se F.F. pogovarjal z volivci in tako vplival na njihovo voljo. Pogovarjal se je le z volilnimi organi – dajal jim je nasvete o izvajanju volitev. Njegova prisotnost v prostoru, kjer so se glasovnice štele, ni ovirala volitev in prav tako ni kršila tajnosti glasovanja, ker so bile volitve takrat že končane, predlagatelj pa napak pri štetju niti ni zatrjeval.
Višje sodišče je poudarilo, da je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da bi moral predlagatelj v sodnem postopku v okviru svojega trditvenega bremena izrecno navesti, da je prisotnost prvo izbranega kandidata vplivala na število njegovih glasov in s tem na rezultat volitev. Po prvem odstavku 7. člena > Zakona o pravdnem postopku (ZPP) morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale, le v primerih iz drugega odstavka 7. člena ZPP, česar pa pritožba ne uveljavlja. Ugotovitev o prisotnosti dveh kandidatov na volišču brez trditvene podlage ne sme biti del dejanskega stanja, ki je podlaga odločitve. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo 7. člen ZPP. Ob tem je tudi pravilno pojasnilo, da ni podlage za uporabo preiskovalnega načela iz 34. člena > Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), ki velja za individualne delovne spore, ne pa za kolektivne delovne spore, kot je predmetni.
Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
