Na podlagi prvega odstavka 74. člena ZDR-1 je določeno, da vodilni delavec, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve, lahko izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, če je že zaposlen pri delodajalcu na drugih delih za nedoločen čas ali če gre za vodilnega delavca, ki je na vodilno delo imenovan v skladu z zakonom ali z aktom o ustanovitvi.
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas z vodilnim delavcem namreč predstavlja eno izmed izjem na podlagi šeste alineje prvega odstavka 54. člena ZDR-1, ko se lahko sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas.[1]
Pogodba zaposlitvi za določen čas se torej lahko sklene le z dvema kategorijama vodilnih delavcev, in sicer z vodilnimi delavci, ki so na vodilno delo imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi (kot na primer pomočniki direktorja, predstojniki oddelkov) in za vodilne delavce, ki so pri delodajalcu že zaposleni za nedoločen čas za druga dela.[2]Ta delavec bo z delodajalcem sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas za vodilno delovno mesto, pri čemer pa mu bodo mirovale vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.[3]
Nadalje iz tretjega odstavka citiranega člena izhaja, da vodilnemu delavcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez njegove volje ali krivde zaradi predčasne razrešitve ali ker ni ponovno imenovan po preteku mandata, pripadajo pravice, ki delavcem pripadajo na podlagi zakonskih določb, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.[4]Glede na navedeno je možno ugotoviti, da ZDR-1 izrecno ne določa in ne predvideva možnosti razrešitve vodilnega delavca, vendar pa tega tudi ne izključuje, zato je lahko pomembno, kako je nekdo postal vodilni delavec (z imenovanjem ali na drug način).[5]
Že prvi odstavek 74. člena ZDR-1 govori tudi o imenovanju vodilnega delavca v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi, to pa že predpostavlja tudi nasprotno dejanje – razrešitev v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi.[6]Tudi v primerih, če to ni izrecno predvideno v zakonu ali aktu o ustanovitvi, delodajalec vodilne delavce lahko določi z aktom o imenovanju za mandatno obdobje in jih posledično (predhodno) razreši oziroma odpokliče (pred koncem mandata), posebno če so takšni delavci že predvideni v organizacijski strukturi družbe.[7]
Poleg tega tretji odstavek 74. člena ZDR-1 ne določa, da je predčasna razrešitev vodilnega delavca oziroma njegovo neimenovanje po poteku mandata poseben oziroma samostojen odpovedni razlog.[8]To pomeni, da lahko delodajalec vodilnemu delavcu, ki ima za opravljanje vodilnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, zakonito redno odpove to pogodbo le na enega od načinov, določenih v 89. členu ZDR-1[9]ter po postopkih, ki so opredeljeni v 12. poglavju II. dela ZDR-1.[10]
Pripravila: mag. Suzana Pisnik
---------------------------------------
Opombe:
[1] Pogodba o zaposlitvi se lahko izjemoma sklene za določen čas, če gre za:
- izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, >br/>- nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- začasno povečan obseg dela,
- zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,
- poslovodno osebo ali prokurista,
- vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena tega zakona,
- opravljanje sezonskega dela,
- delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
- zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
- opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
- pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
- delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
- predajo dela,
- voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
- druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
[2] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 441-442.
[3] Kot to določa drugi odstavek 74. člena ZDR-1.
[4] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 443.
[5] VDSS Sodba Pdp 132/2018 z dne 19. 3. 2019.
[6] VDSS Sodba Pdp 132/2018 z dne 19. 3. 2019.
[7] VDSS Sodba Pdp 132/2018 z dne 19. 3. 2019.
[8] VDSS Sodba Pdp 48/2020 z dne 6. 7. 2021.
[9] 89. člen ZDR-1 določe redne odpovedne razloge pogodbe o zaposlitvi.
[10] VDSS Sodba Pdp 48/2020 z dne 6. 7. 2021.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
