V tej luči je je treba tudi razumeti instituta konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule. Čeprav je njuna pravna narava različna, saj je prva zakonska, druga pa pogodbena kategorija, je obema skupna zaščita intelektualnega kapitala podjetja oziroma delodajalca.
Medtem, ko lahko za konkurenčno prepoved rečemo, da je namenjena varstvu delodajalca pred tem, da bi »njegov« delavec medtem, ko opravlja dela pri njem, enaka dela opravljal tudi pri drugem delodajalcu, pa ima konkurenčna klavzula že določene podobnosti z avtorsko pravnim varstvom. Njeno bistvo je namreč v tem, da delodajalca zaščiti pred tem, da bi delavec tehnična, proizvodna ali poslovna znanja, ki jih je pridobil prti njem in v katera je delodajalec tudi ustrezno investiral, brez škodljivih pravnih posledic prenesel na konkurenčnega delodajalca, oziroma bi ta znanja uporabil za svojo osebno korist.
Konkurenčna klavzula – pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti
Nekoliko drugačno pravno naravo ima konkurenčna klavzula. Ta določa, da v primeru, če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti še tudi po prenehanju delovnega razmerja.
Bistvo konkurenčne klavzule je njena dispozitivnost. Delodajalec in delavec jo lahko dogovorita v pogodbi o zaposlitvi, lahko pa tudi ne. Gre torej za njuno svobodno odločitev, pri čemer pa je ta svoboda pogosto zgolj navidezna, saj ima delodajalec kot ekonomsko močnejša stranka v rokah precej boljše pogajalsko izhodišče kot delavec, kar pomeni, da mu lahko konkurenčno klavzulo ne mehak način »vsili« v pogodbo o zaposlitvi. Delavec seveda lahko formalno zahteva izključitev konkurenčne klavzule iz pogodbe, a v tem primeru obstaja precej velika možnost, da se delodajalec sploh ne bo odločil, da bo z njim podpisal pogodbo o zaposlitvi.
Konkurenčna klavzula se lahko dogovori najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi v primeru, če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku.
Konkurenčna klavzula se lahko (sicer najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi) pisno dogovori tudi v pogodbi o zaposlitvi za določen čas za primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas in sicer kadar se pogodba sklepa z vodilnim delavcem, poslovodno osebo ali prokuristom, ali za opravljanje projektnega dela.
Izrecno želim poudariti, da mora biti konkurenčna klavzula določena z razumnimi časovnimi omejitvami prepovedi konkuriranja in ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca.
Konkurenčna klavzula mora biti dogovorjena v pisni obliki. Če ni izražena v pisni obliki, se šteje, da ni dogovorjena.
Nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Delavec je za spoštovanje konkurenčne klavzule upravičen do ustreznega nadomestila. Če namreč konkurenčna klavzula onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači, mu mora delodajalec za ves čas spoštovanja te prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo.
To denarno nadomestilo se mora določiti že s pogodbo o zaposlitvi in znaša mesečno najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
Denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule je sicer obvezna sestavina konkurenčne klavzule. Če se namreč denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule ne določi s pogodbo o zaposlitvi, potem taka klavzula ne velja.
Prenehanje konkurenčne klavzule
Delodajalec in delavec se lahko sporazumno dogovorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule, prav tako pa je možno, da konkurenčna klavzula preneha veljati zaradi krivde na strani delodajalca. Če namreč delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, ker je delodajalec huje kršil določila pogodbe o zaposlitvi, konkurenčna klavzula preneha veljati, če delavec v roku enega meseca od dneva prenehanja pogodbe o zaposlitvi prejšnjemu delodajalcu pisno izjavi, da ni vezan s konkurenčno klavzulo. Delavec mora torej v tem primeru ravnati aktivno, samoiniciativno, zato naj bo še posebej pozoren na to pravico, ki jo ima.
Primer iz prakse – konkurenčna prepoved pri IT strokovnjaku
Vzemimo, da je IT strokovnjak zaposlen v podjetju, v katerem se ukvarjajo s svetovanjem na področju računalništva v oblaku. Računalničar je zelo nadarjen za opravljanje svojega dela in njegove storitve v podjetju zelo spoštujejo.
Ker ima poleg delovnega mesta, na katerem je redno zaposlen, še precej dodatnega povpraševanja s strani drugih strank, je delodajalca pisno zaprosil za dovoljenje za opravljanje dodatnega dela še preko svojega espeja.
Vendar pa delodajalcu to ne diši preveč in zato z odgovorom zavlačuje. To se IT strokovnjaku ni zdi korektno in je vodilne v podjetju pozval, naj mu vendarle že odgovorijo. Računalničar se seveda ne želi odpovedati možnosti dodatnega zaslužka, saj kupuje stanovanje in mu vsak evro pride še kako prav.
Zanima ga, ali dejstvo, da je delodajalcu uradno poslal prošnjo po odobritvi dodatnega (konkurenčnega) dela že zadostuje, da lahko opravlja dodatno dejavnost pri svojih »zasebnih« strankah, ali pa mora v vsakem primeru počakati na odgovor delodajalca?
Odgovor je, da mora počakati, saj delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo, ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Pisno soglasje za opravljanje konkurenčnih računalniških storitev za svoj račun je torej po zakonu obvezno.
Seveda pa to še ne pomeni, da lahko delodajalec zavlačuje, saj s tem, ko delavca pušča v negotovosti, krši delovnopravno zakonodajo in obenem ravna neetično.
Primer iz prakse – konkurenčna klavzula pri odvetniškem pripravniku
Opisal bom še en primer. Odvetniški pripravnik je bil pred časom zaposlen v neki odvetniški družbi. Delodajalec mu je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi dal v podpis pogodbo s konkurenčno klavzulo, v skladu s katero še eno leto po sporazumnem prenehanju zaposlitve v tej družbi, ne bo smel opravljati odvetniške dejavnosti pri drugih odvetniških družbah.
Odvetniški pripravnik čez nekaj časa res sporazumno prekine delovno razmerje v prvi odvetniški družbi in se zaposli pri neki drugi. Prvi delodajalec ve, da je pripravnik podpisal konkurenčno klavzulo in je jezen, ker naj bi jo ta prekršil. Zato ga toži in uveljavlja odškodnino iz naslova kršitve konkurenčne klavzule, odvetniški pripravnik pa se brani s tem, da ni kršil konkurenčne klavzule, saj pri novem delodajalcu ni izkoristil poslovnih znanj, ki jih je pridobil pri prvem delodajalcu.
Je odvetniški pripravnik kršil konkurenčno klavzulo? Odgovor je ne, to pa zato, ker je uspel dokazati, da poslovnih znanj, ki jih je uporabil pri novem delodajalcu (denimo poznavanje stečajnega prava) ni pridobil pri prvi odvetniški družbi, ampak že prej, ko je naredil izpit za stečajnega upravitelja. Ker je to na sodišču utemeljeno dokazal, je prva odvetniška družba tožbo tudi izgubila.
Sklep
Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula sta pomembna instituta delovnega prava, saj varujeta intelektualni kapital podjetja. A je med obema tudi pomembna razlika. Medtem, ko je konkurenčna prepoved zakonsko obvezna in ščiti delodajalca pred tem, da bi delavec, medtem, ko je pri njem zaposlen, opravljal delodajalcu konkurenčno dejavnost in tako na nek način izničil njegov finančni vložek vanj, pa je konkurenčna klavzula predmet neobveznega pogodbenega dogovora med delodajalcem in delavcem, ki se uporabi šele v primeru, če se obe pogodbeni stranki strinjata, da zaposleni delavec še nekaj časa po prenehanju delovnega razmerja (največ pa dve leti) ne bo opravljal konkurenčne dejavnosti pri drugem delodajalcu. Ker bi bil tak dogovor za delavca finančno škodljiv, saj bi mu onemogočal zaslužek na področju, kjer si je pridobil ustrezna strokovna oziroma tehnična znanja, je zakon (obvezno) določil, da delavcu za spoštovanje konkurenčne klavzule pripada ustrezno nadomestilo.
Pripravil: mag. Boštjan J. Turk, univ. dipl. prav.
direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
