c S
ZDeb spreminja vročanje v upravnem postopku 24.01.2022

22. januarja 2022 je začel veljati Zakon o debirokratizaciji (ZDeb), ki z določbami od 16. do 26. člena posega tudi v Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Spremembe se v pretežni meri nanašajo na elektronsko vročanje, ki pa se bo kot pravilo začelo uporabljati šele s 7. julijem 2022.

Vročanje

ZDeb tako v določbah 18. člena določa, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Pravne posledice odločbe ali sklepa pa lahko nastopijo šele po njuni vročitvi. Kot izhaja iz predloga ZDeb, sta namen vročanja in nastop pravnih posledic odločbe opredeljena zlasti zaradi uvajanja poenostavljenih načinov vročanja, ki ne temeljijo na strogi obličnosti. V povezavi s tem ZDeb dalje določa, da se dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki. Organ pa dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (83. člen ZUP). Ob tem je upoštevano tudi načelo ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP), saj je določeno, da uradna oseba odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu z ZUP tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika. Ker spremembe izenačujejo stranke, ki se jim dokumenti vročajo v fizični in v elektronski obliki, kot izhaja iz predloga ZDeb, je tudi elektronsko vročanje mogoče le ob delovnikih med 6. in 20. uro, in ne več ves čas.

Elektronsko vročanje

Kot izhaja iz določb 20. člena ZDeb, se dokument vroči v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki, in če državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti, nosilec javnega pooblastila, pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, v sodnem, poslovnem ali drugem registru prijavi elektronski naslov (registriran elektronski naslov). Poleg tega se dokument vroči v elektronski obliki tudi, (1) če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal (drug elektronski predal), pri čemer se šteje, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo, ali (2) če je fizična ali pravna oseba sporočila naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala v drugi upravni zadevi iz pristojnosti istega organa, če jo pred vročanjem seznani, da se dokumenti lahko vročajo v elektronski obliki na sporočenem naslovu, dokler ne sporoči drugače (86. člen ZUP).

Organ pa lahko na obrazcu vloge ali med postopkom seznani vložnika, ki v registru stalnega prebivalstva ni prijavil elektronskega naslova za vročanje, da se mu dokumenti lahko vročajo v elektronski obliki in da se ga nezavezujoče obvešča o stanju in teku postopka, če prostovoljno sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala in telefonsko številko mobilnega telefona (prvi odstavek 16. člena ZDeb, tretji odstavek 66. člena ZUP).

Postopek vročanja dokumentov v elektronski obliki je urejen v novem 86a. členu ZUP, pri čemer velja na tem mestu izpostaviti zlasti, da se vročitev dokumenta v elektronski obliki opravi na registriran elektronski naslov, razen če je oseba v postopku sporočila drug elektronski naslov varnega elektronskega predala ali drugega elektronskega predala.

Fizično vročanje

Vročitev dokumenta v fizični obliki je po novem subsidiarne narave. Dokument se namreč vroči v fizični obliki le, (1) če tako določa zakon, (2) če vročitve ni mogoče opraviti v elektronski obliki, (3) če naslovnik želi vročitev dokumentov v fizični obliki, od trenutka seznanitve organa s tako izjavo, (4) ali če organ oceni, da je zaradi vsebine dokumenta ali kakšnega drugega razloga treba opraviti vročitev v fizični obliki (20. člen ZDeb, četrti odstavek 86. člena ZUP).

Ob tem je novost tudi, da prejemniku na vročilnici ni več treba z besedami napisati datuma prejema, enako velja za vročevalca iz tretjega odstavka 97. člena ZUP (26. člen ZDeb).

Sestavni deli odločbe

Končno pa je ZDeb posegel tudi v določbe tretjega odstavka 210. člena ZUP, ki določajo sestavne dele odločbe, in opustil obveznost uporabe žiga za veljavnost odločbe. Kot izhaja iz predloga ZDeb, se volja uradne osebe pristojnega organa, avtentičnost in (formalna) zakonitost odločbe zdaj presoja izključno na podlagi podpisa uradne osebe.

Pripravil: Patricij Maček, mag. prava


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.