Balkanski bojevnik in neizogibno odkritje

"32. Ne glede na vse do sedaj povedano pa bi tudi v primeru, da bi si kriminalist potek dogodkov s pridobivanjem sporne telefonske številke, kot mu očita večinska odločitev, gladko izmislil, bi sodba vseeno prestala preizkus pred Vrhovnim sodiščem. V vsakem primeru bi jo namreč rešila t. i. doktrina nujnega, neizogibnega odkritja ter za nazaj rehabilitirala spornost pridobitve te telefonske številke. Po tej doktrini je uporabljiv tudi nezakonito pridobljen dokaz, če bi policija v vsakem primeru, torej nujno in neizogibno, do njega prišla tudi na zakonit način. Vrhovno sodišče ZDA je to doktrino razvilo v zadevi Nix v. Williams, v kasnejši zadevi Murray v. United States pa je pojasnilo, da pomeni ta doktrina hipotetično ekstrapolacijo doktrine neodvisnega vira. V zgoščenem doktrina neizogibnega odkritja pove naslednje: če bi bil kompromitiran (z nezakonitostjo omadeževan) dokaz lahko pridobljen na zakonit način, torej prek neodvisnega vira, potem ga je treba prav zaradi te neizogibnosti, torej navkljub temu, da je bil v konkretnem primeru nezakonito pridobljen, obravnavati kot dopustnega. Smisel doktrine neizogibnega odkritja je v tem, da se preiskovalcem kaznivih dejanj zagotovi enak položaj, v katerem bi bili, če bi se njihovo preiskovanje odvijalo izključno z zakonitimi sredstvi. Če bi torej reden potek policijske preiskave, v katerem bi bila uporabljena vsa zakonita sredstva pridobivanja dokazov, pripeljal do enakega rezultata, potem ni razumnih razlogov za izločitev sekundarnih dokazov. Dokazno breme, da bi bil dokaz neizogibno pridobljen na zakonit način, je seveda na tožilcu. Vendar je to breme zgolj breme, kot ga opredeljuje standard večje verjetnosti (preponderance of the evidence), in ne standard jasnega in prepričljivega dokaza (clear and convincing evidence). Ta test na splošno vključuje dokazovanje (natančneje izkazovanje), da bi policisti dokaz odkrili pri izvrševanju rednih, predvidljivih in rutinskih postopkov. Zato tudi ni razumnih razlogov za odvračanje policije od nezakonitih preiskovalnih metod.

33. Doktrino neizogibnega odkritja je sprejelo slovensko Vrhovno sodišče z vsebino, ki je enaka doktrini neizogibnega odkritja, kot jo je razvilo ameriško Vrhovno sodišče. Tako je v zadevi št. I Ips 8901/2010 navedlo, 'da vzročna zveza med navedeno nezakonitostjo in v nadaljevanju pridobljenimi podatki in dokazi ni relevantna oziroma odločilna, ker bi do istih nadaljnjih dokazov [...] policija prišla tudi po drugi, od navedene izjave obsojenca povsem neodvisni, gotovo le časovno nekoliko bolj oddaljeni poti'."

"Protiustavno pridobljeni dokazi so sprejemljivi, če bi nesporno bili odkriti na zakonit način ... Neodvisna izvorna doktrina, ki omogoča sprejem dokazov, pridobljenih na eksplicitno zakonit način, ni relevantna za sprejetje predmetnega dokaza; vendar racionalnost utemelji sprejetje dokaza v duhu "neizogibnega odkritja" kot izjeme od izključenega pravila. Izključitev dokazov je načeloma ustrezna, če vlada krši ustavo, vendar vlade ne bi smeli spraviti v slabši položaj z izvzetjem dokazov, ki bi jih na koncu našli z drugimi zakonitimi sredstvi. Poleg tega ni treba, da vlada dokaže odsotnost slabe vere (kot so predlagala nižja sodišča). V našem primeru je dokazano, da je bila prostovoljna iskalna skupina dovolj blizu truplu žrtve, da bi truplo našla v kratkem času, tudi če Williams ne bi sodeloval s policijo. Zato so dokazi na sojenju, in sicer truplo žrtve, spoznani za dopustne kljub kršitvi šestega amandmaja."

"Obstaja razlikovanje med doktrino 'neodvisnega vira' in doktrino 'neizogibnega odkritja'. Razlikovanje je v tem, da so po doktrini 'neodvisnega vira' dokazi dejansko odkriti prek drugega zakonitega vira; nasprotno pa 'neizogibno odkritje' predvideva, da bi bili dokazi odkriti prek drugega zakonitega vira, če bi bila preiskava (izven vseh ustavnih kršitev) dovoljena. Zaradi tega pomembnega razlikovanja je treba od vlade zahtevati, da dokaže neizogibno odkritje po poostritvi standarda - jasnih in prepričljivih dokazov."