c S
Kaj vse šteje kot delo na črno? 24.12.2021 Delo na črno je sopotnik slovenskega gospodarstva že odkar pomnimo, pri čemer seveda ne gre le za slovensko posebnost. Na črno se dela povsod po svetu, pri čemer se zdi, da obstaja določeno sorazmerje med (ne) urejenostjo države in delom izven zakonskih okvirjev. Drugače povedano, kolikor bolje so urejene institucije države, toliko manj je dela na črno in  obratno, kolikor bolj razpuščene so te institucije, toliko več dela na črno se pojavlja.

V Sloveniji pa moramo opozoriti še na en fenomen. Delo na črno se v naši državi ni pojavljalo le zaradi dediščine balkanske mentalitete, v skladu s katero je bila pač vrlina državo na tak ali drugačen način »okrog prinesti«, ampak tudi zaradi že kar legendarne nepripravljenosti države, da bi prisluhnila gospodarstvenikom oziroma podjetnikom, ki so (predolgo) opozarjali na to, da so dajatve v številnih segmentih previsoke in, da se država v odnosu do gospodarstva pogosto obnaša pretirano avtoritarno, brez trohice razumevanja glede njegovega položaja oziroma potreb.

Ne glede na to, dela na črno seveda ne smemo opravičevati. Z njim namreč podjetja  postavljajo svojo konkurenco, ki redno in pošteno plačuje dajatve, v nekonkurenčni položaj na trgu, saj je njihovo blago oziroma so njihove storitve enostavno predrage. Zakonodaja, ki prepoveduje in sankcionira delo na črno je zato seveda nujno potrebna, vprašanje pa je, ali je tudi dovolj kvalitetna.

V tokratnem prispevku nekaj več o zakonski ureditvi dela na črno v Sloveniji.

Kaj se šteje kot delo na črno?

V skladu Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) je prepovedano delo na črno, za kar se šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar 1.)pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu, kot tudi 2.) kadar samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti, ali 3.) kadar pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti, ali 4.) kadar tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja, 5.) kadar pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu, kot tudi 6.) kadar posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa zakon.


Omogočanje dela na črno

Prepovedano je tudi omogočanje dela na črno, za kar šteje dejanje, s katerim delodajalec ali posameznik omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam, za katere ve, da opravljajo delo na črno. Prepovedano je tudi omogočanje dela na črno, če delodajalec ali posameznik sklene pogodbo o opravljanju dela z drugo pravno osebo, tujim pravnim subjektom, samozaposleno osebo ali posameznikom, za katere ve, da opravljajo delo na črno.


Prepoved zaposlovanja na črno

Izrecno je prepovedano zaposlovanje na črno. Za to se šteje, če delodajalec  omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj, kot tudi, če omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, pa če z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, če  omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov in, če nezakonito zaposli državljana tretje države.

Posebej bi želel poudariti, da v primeru, če posameznik opravlja delo pri delodajalcu na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, mora biti izvod pogodbe za čas opravljanja dela ves čas na kraju opravljanja dela.

Oseba, ki je zaposlena na črno, lahko sicer kadarkoli med zaposlitvijo pri pristojnem nadzornem organu vloži prijavo zoper delodajalca zaradi zaposlitve na črno.


Dolžnost delodajalca, da poravna vse obveznosti

Delodajalec, ki na črno zaposli osebo, mora poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno najmanj v višini bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, če oseba v tem času ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, oziroma sorazmerni del bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, če je bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.

Te obveznosti mora poravnati v 15.  dneh po tem, ko nadzorni organ ugotovi kršitev, in v osmih dneh od poteka roka za plačilo nadzornemu organu o tem predložiti tudi dokazilo.


Nedovoljeno oglaševanje v zvezi z delom na črno

Zakon (glej 6. člen ZPDZC-1) prav tako izrecno določa, da ni dovoljeno naročanje, objavljanje ali posredovanje oglasov in oglasnih sporočil v časopisih, revijah, na radiu, televiziji in v drugih elektronskih medijih ali na drug način, ki je dostopen javnosti, če  pravna oseba, tuj pravni subjekt, samozaposlena oseba, delodajalec ali posameznik ponuja ali oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno, ali če delodajalec objavi potrebo po delavcu za delo, ki ni vezano na njegovo registrirano ali priglašeno dejavnost.

Med nedovoljeno oglaševanje sodi tudi oglaševanje dejavnosti ali dela s strani posameznikov, ki se opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava, preden je ta sklenjena.


Dejavnosti, ki ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno

Določene dejavnosti in dela ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno. Za delo na črno se ne šteje sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo, kot tudi osebno dopolnilno delo.

Za zaposlovanje na črno pa ne štejejo  kratkotrajno delo,  nujno delo,  humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo, kot tudi  brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.


Kaj šteje med sosedsko pomoč, sorodstveno pomoč in nujno delo?

Za sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi posamezniki, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila, kakor tudi druge oblike sosedske pomoči, določene v drugem zakonu. Za sorodstveno pomoč se šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, za opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč pa štejejo vsa dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč.


Sankcije

Sankcije za opravljanje dela ali zaposlovanja na črno so precej visoke. Pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, kadar opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu se kaznuje z globo od 2.000 do 26.000 eurov za prekršek. Z globo od 2.600 do 15.600 eurov se kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam, za katere ve, da opravljajo delo na črno, ali če sklene pogodbo glede opravljanja dela z drugo pravno osebo, tujim pravnim subjektom, samozaposleno osebo ali posameznikom, za katere ve, da opravljajo delo na črno.

Z globo od 5.000 do 26.000 eurov pa se kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar  omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, oziroma, ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj, pa tudi kadar omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma, ki ga ni zavaroval v skladu z zakoni, ki urejajo obvezna socialna zavarovanja, ali z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.


Sklep

Delo na črno je v Sloveniji realnost. Še posebej veliko ga je na področju obrtnih in malo podjetniških dejavnostih, manj v srednjih in velikih podjetjih. Z omogočanjem dela ali zaposlovanja na črno delodajalci povzročajo nelojalno konkurenco tistim obrtnikom in podjetjem, ki svojo dejavnost opravljajo zakonito, ter plačujejo vse davke in prispevke.

Ker gre za precej razširjen pojav, so za delo na črno predpisane tudi precej visoke denarne kazni. Ne glede na to, pa se je težko znebiti občutka, da država pri preganjanju dela na črno »zdravi« le simptome in ne tudi vzrokov, ki so pripeljali do tega pojava – ti pa so povezani s previsokimi dajatvami in že kar kroničnim ignoriranjem opozoril številnih obrtnikov in podjetnikov glede tega dejstva.   

Pripravil: mag. Boštjan J. Turk


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.