Vrhovno sodišče je v sodbi VIII Ips 50/2014 jasno odgovorilo, da delodajalec delavcem ni dolžan plačati nagrade, če za to niso izpolnjeni pogoji.
Sindikat je zahteval izplačilo nagrade ob zaključku koledarskega leta, ta pa naj bi temeljila na Podjetniški koletivni pogodbi.
Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je delodajalec sicer nagrado vsako leto zaposlenim dejansko izplačeval, pri čemer se doseganje poslovnih ciljev ni ugotavljalo. Vendar pa delodajalec ne glede na ravnanje iz preteklih let ni dolžan izpačati nagrade, če niso za to izpolnjeni pogoji. Takšnemu stališču je pritrdilo tudi sodišče druge stopnje.
Vrhovno sodišče je poudarilo, da stranki podjetniške kolektivne pogodbe nista zapisali, da je med njima dogovorjena pravica delavcev do nagrade ob koncu vsakega leta (božičnica) ne glede na to ali so temeljni poslovni cilji, določeni v letnem načrtu doseženi ali ne. Ker takšen dogovor med strankama ni bil zapisan, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tak dogovor dejansko ni obstajal.
Enako je odločilo tudi delovno sodišče v zadevi VDSS Sodba Pdp 83/2020: »Če dolžnost izplačila božičnice ni dogovorjena s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca, ni pravne podlage za ugotavljanje pogojev oz. meril za pridobitev te pravice.«
Glede sorazmernega izplačila nagrade glede na prisotnost delavca na delovnem mestu je v drugi zadevi opr. št. Pdp 83/2020 Višje delovno in socialno sodišče izpostavilo, da mora delodajalec delavcu božičnico izplačati tudi v primeru, ko je bil delavec dlje časa bolniško odsoten. Tako je pritrdilo tožencu, da je bil neenako obravnavan pri plačilu božičnice, čeprav za poškodbo ni bil kriv in mu tožena stranka božičnice ne bi smela odreči zaradi bolniškega staleža v tistem koledarskem letu.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.