c S
Na kaj morajo posebej paziti ponudniki pri javnih naročilih? 14.10.2021 Postopek javnega naročanja je del dokaj zapletenega materialno pravnega in procesnega pravnega korpusa, ki ga ureja predvsem Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). Zaradi izpostavljenosti tega postopka različnim nezakonitim praksam, v prvi vrsti korupciji in nedovoljenemu lobiranju, je zakonodajalec še posebno pozornost posvetil rešitvam, ki narekujejo kar se le da pravično, transparentno in ekonomično javno naročanje.

V tem smislu so predvsem naročniki tisti, ki morajo v postopku javnega naročanja upoštevati cek niz materialnih in postopkovnih pravil, ki zagotavljajo, da se postopki javnega naročanja izvedejo zakonito, enakopravno, učinkovito, transparentno in sorazmerno, vse z namenom zagotavljanja poštene konkurence med ponudniki.

Vendar pa so tudi ponudniki tisti, ki morajo k postopku javnega naročanja pristopiti profesionalno, dobro pripravljeni in opremljeni z ustreznimi tehničnimi in pravnimi znanji, pa tudi z ustreznimi kadri, ter seveda ekonomsko usposobljeni za izvedbo konkretnega javnega naročila. Paziti morajo tudi na svoj ugled in na odsotnost kakršnihkoli elementov, ki bi jih lahko povezali z s protipravnimi ali celo kaznivimi dejanji v preteklosti.

V tem prispevku bom opisal na kaj zlasti morajo biti pozorni ponudniki, ki se udeležujejo postopkov javnega naročanja.  


Pogoji za sodelovanje

Naročnik lahko v postopku javnega naročanja določi objektivna pravila in tudi pogoje za sodelovanje ponudnikov, ki se sicer lahko nanašajo bodisi na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, bodisi na ekonomski in finančni položaj, bodisi na tehnično in strokovno usposobljenost.

Glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima ponudnik sedež.

Glede ekonomskega in finančnega položaja lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo ponudniki potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. Naročnik lahko v ta namen zahteva zlasti, da imajo ponudniki določen najnižji letni promet, vključno z določenim najnižjim prometom na področju, zajetem v javnem naročilu. Naročnik lahko poleg tega zahteva, da mu ponudniki predložijo informacije o svojih letnih računovodskih izkazih, ki izkazujejo na primer razmerje med sredstvi in obveznostmi. Naročnik lahko prav tako zahteva ustrezno raven zavarovanja poklicnega tveganja.

Če naročnik zahteva najnižji letni promet, ki ga morajo imeti ponudniki, ta ne sme presegati dvakratne ocenjene vrednosti javnega naročila, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki se na primer nanašajo na posebna tveganja, povezana z naravo gradenj, storitev ali blaga.

Kar pa zadeva razmerje med sredstvi in obveznostmi, ki izhaja iz informacij o letnih računovodskih izkazih ponudnika, pa jih lahko naročnik upošteva, če v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi metode in pogoje, ki se pri tem uporabijo. Te metode in pogoji morajo biti transparentni, objektivni in nediskriminatorni.

Kar zadeva tehnično in strokovno sposobnost lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo ponudniki potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo ponudniki zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da ponudnik nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če naročnik pri ponudniku zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivalo na izvedbo javnega naročila.

Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katero je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, pa lahko naročnik strokovno sposobnost ponudnikov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost.


Tehnične specifikacije

Ponudniki naj bodo pozorni tudi na to, da lahko naročnik določi tudi določene tehnične specifikacije. Te se morajo navesti v  dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije sicer določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila. Naročnik lahko v tehničnih specifikacijah določi tudi, ali zahteva prenos pravic intelektualne lastnine.

Pomembno je vedeti, da morajo tehnične specifikacije vsem ponudnikom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci.


Razlogi za izključitev

Za ponudnike je pomembno, da se zavedajo, da je naročnik ex lege(*1) zavezan, da iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti ponudnika, če pri preverjanju  ugotovi ali, če je drugače seznanjen, da je bila ponudniku ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega ponudnika ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente določenih kaznivih dejanj. Gre denimo za kazniva dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev, goljufije, protipravnega omejevanja konkurence, oškodovanja upnikov, zlorabe finančnih instrumentov, nedovoljenega sprejemanja daril, nedovoljenega dajanja daril, ipd.  

Prav tako mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti tudi ponudnika, če pri preverjanju ugotovi, da ta ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 eurov ali več. Meja je torej postavljena precej nizko.

Prav tako se šteje, da ponudniki ne izpolnjujejo obveznih dajatev, če na dan oddaje ponudbe ali prijave niso imeli predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dneva oddaje ponudbe ali prijave.


Uporaba zmogljivosti drugih subjektov

Dobro je vedeti, da lahko ponudniki glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabijo tudi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj in vodstvenih delavcev podjetja ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko ponudniki uporabijo zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo slednji izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi ponudnik uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen.


Merila za oddajo javnega naročila

Zelo pomembno je, da ponudniki poznajo kriterije, na osnovi katerih naročniki oddajo javno naročilo. Temeljno pravilo je, da naročniki oddajo javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ta se sicer določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila.

Merila za oddajo javnega naročila morajo biti sicer nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila. Šteje se, da so merila povezana s predmetom javnega naročila, če se nanašajo na gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z javnim naročilom, in sicer v katerem koli pogledu in na kateri koli stopnji njihove življenjske dobe, vključno z dejavniki, povezanimi s posebnim postopkom proizvodnje, zagotavljanja ali trženja teh gradenj, blaga ali storitev, ali s posebnim postopkom za drugo stopnjo njihove življenjske dobe, tudi če takšni dejavniki vsebinsko niso del njih.

Merila za oddajo javnega naročila prav tako ne smejo imeti za posledico, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svobodna izbira. Merila za izbiro morajo zagotoviti možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo podrobni opisi, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se oceni, kako ponudba izpolnjuje merila za oddajo javnega naročila. V primeru dvoma mora naročnik preveriti točnost informacij in dokazil, ki jih je glede meril za oddajo javnega naročila predložil ponudnik.


Sklep

Ponudniki morajo biti v postopkih javnega naročanja še zlasti pozorni na to, da bodo njihove ponudbe pripravljene pravočasno, strokovno in profesionalno in, da bodo ustrezale zahtevam javnega naročila. V tem smislu morajo biti ponudniki pozorni predvsem na to, da bodo njihove ponudbe prestale kar nekaj testov – denimo test tehnične, strokovne, kadrovske in tudi ekonomske usposobljenosti. Pozorni morajo biti tudi na to, da zaradi v zakonu izrecno navedenih okoliščin (denimo pravnomočne obsodbe za kazniva dejanja ali neizpolnjevanja davčnih obveznosti) ne bodo izključeni iz postopka javnega naročanja.

Po drugi strani pa je zelo pomembno, da se ponudniki zavedajo tudi tega, da naročniki javnih naročil ne smejo oblikovati tako, da bi se z njimi ustvaril vtis diskriminacije oziroma favoriziranja določenega ponudnika. V primeru, če ugotovijo, da je to tega prišlo, imajo na voljo tudi ustrezna pravna sredstva, s katerimi lahko dosežejo, da se bodo javna naročila izvedla zakonito (*2).    

Pripravil: mag. Boštjan J. Turk

---------------------
Opombe:

[1] Avtomatično na osnovi zakona


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.